Do rešitev lahko pridemo le z upoštevanjem vseh deležnikov.
Na Brdu pri Kranju je včeraj potekala že tretja konferenca na temo energetike in okolja, pri čemer je bila osrednja pozornost namenjena iskanju možnosti za preseganje sedanjih razdelitev med energetiki in okoljevarstveniki pri umeščanju ključnih nacionalnih projektov v prostor. Posledično je največ razprav bilo namenjenih pričakovani širitvi območij Nature 2000 in gradnji verige elektrarn na srednji Savi, kot projektu, ki je zaradi svojih multiplikativnih učinkov zelo pozitivno ocenjen v širši javnosti, a kljub temu ne dočaka ključnih premikov.
Uvodoma je navzoče pozdravil direktor direktorata za energijo Julijan Fortunat, ki je opozoril na znani rek Samo ne na mojem dvorišču. Kot je dejal, ta žal vse bolj posega na različna področja našega življenja, tudi energetiko, in povzroča neljube zastoje tudi pri projektih, ki so širšega družbenega pomena. Ob tem je izrazil prepričanje, da je med energetiko in okoljem vendarle možno doseči pozitivne sinergijske učinke, saj gre za soodvisni področji. Ob tem je izpostavil tudi nekaj primerov dobrih praks, kot je denimo umeščanje načrtovane HE Hrastje Muta s strani Dravskih elektrarn in tudi primer izgradnje verige elektrarn na spodnji Savi. Usmeritve energetske politike do leta 2020 so znane, je dejal Julijan Fortunat, in se nanašajo na povečanje deleža obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, pri čemer se je Slovenija zavezala,da bo dosegla 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni rabi. Zastavljeni cilji so zelo ambiciozni in hkrati pomenijo, da bo treba v tem obdobju dejansko podvojiti sedanji delež obnovljivih virov, kar pa brez velikih hidroelektrarn ne bo izvedljivo. Cilji do leta 2030 so še bolj zahtevni, saj se pričakuje, da naj bi delež obnovljivih virov zrasel na 33 odstotkov. V Sloveniji je po njegovih besedah še 40 odstotkov neizkoriščenega vodnega potenciala, omejitve za večjo izrabo pa postavljajo različne ovire v obliki krajinskih in naravnih parkov ter območja Nature 2000. Zato je nujno, da poiščemo neko ravnovesje med energetsko izrabo, varstvom okolja ter regionalnim in lokalnim razvojem. V tej smeri trenutno potekajo tudi intenzivni pogovori med ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter ministrstvom za kmetijstvo in okolje glede elektrarn na srednji Savi. Gre za ključen energetski in razvojni projekt, ki je vključen tudi v koalicijsko pogodbo in od katerega se veliko pričakuje, saj naj bi 1,3 milijarde evrov vredna naložba zagotovila pomemben gospodarski razvoj v naslednjih letih.
Zavedamo se, je sklenil Julijan Fortunat, da smo se kot država zavezali tudi k določenim okoljskim ciljem, ki se zrcalijo tudi v potrebi po širitvi območij Nature 2000, in, da se zato pred odločevalce postavljajo velike dileme, ki pa jih je vendarle mogoče preseči. Natura 2000 namreč ne pomeni nujno prepovedi gradnje objektov, zato je treba poiskati možnosti za uskladitev vseh interesov.
Širitev območja Nature 2000 omogoča gradnjo le do petih elektrarn
V nadaljevanju razprave so se vprašanja vrtela predvsem glede tega, na kakšen način smo določali območja Nature 2000 in kaj tovrstne omejitve energetikom prinašajo, pri čemer je dr. Darij Krajčič iz Zavoda RS za varstvo narave poudaril, da se ta območja določajo zgolj na osnovi strokovnih argumentov. Kot je opozoril, problem potrebne širitve območij Nature 2000 ni od včeraj, saj smo prva opozorila, da z vsebinami ne izpolnjujemo postavljenih evropskih zahtev, prejeli že pred petimi leti, a žal vmesnega časa zaradi političnih nesoglasij glede Nature 2000 nismo koristno izrabili. Tako je Slovenija edina evropska država, ki na tem področju po letu 2004 oziroma od prve razglasitve območij Nature 2000 ni storila bistvenih premikov, posledično pa smo novembra lani prejeli tudi obrazloženo mnenje evropske komisije, ki je zadnja stopnja pred sodiščem. Zavod je sicer že julija lani predlagal ustrezne dopolnitve in sprožil tudi javno razpravo, a so končne odločitve zaradi že navedenih razlogov znova zastale, tako da smo se zdaj res znašli v časovni stiski in bo treba uredbo o širitvi Nature 2000 sprejeti do konca aprila. Ob tem je še povedal, da so skušali v zavodu kar največ potrebnih vsebin zaščite habitatov vnesti na že zaščitena območja, ter da naj bi se ta s prvotnih 35,5 odstotka slovenskega ozemlja razširila na 37,8 odstotka oziroma 7.680 km2 površin. Ob tem je še enkrat ponovil opozorilo, da je najslabše, če se pri umeščanju v prostor delamo, da nekih dejstev ni. Kot tak slab primer reševanja zadev je navedel vetrne elektrarne na Volovji rebri in poudaril, da je uspešno umeščanje v prostor možno le ob enakopravnem sodelovanju vseh deležnikov - države, investitorjev,lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij.
Termoelektrarna Brestanica in spodnja Sava, primera dobrih praks
Da se z usklajenimi pogovori in pravočasnim vključevanjem lokalne javnosti, vendarle da doseči družbeno sprejemljivost energetskih projektov, sta s predstavitvijo dveh projektov potrdila direktor termoelektrarne Brestanica Tomo Malgaj in Niko Galeša iz Odbora za HE na spodnji Savi. V termoelektrarni Brestanica so ne eni temeljnih razvojnih prelomnic, pri čemer se intenzivno pripravljajo na zamenjavo treh dotrajanih in tehnološko zastarelih plinskih blokov. Projekt zamenjave so po besedah Toma Malgaja zelo uspešno predstavili lokalni skupnosti in ga vključili v potek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta, pri čemer si v nadaljevanju obetajo tudi potrjeno okoljevarstveno in pozneje pridobljeno gradbeno dovoljenje. Niko Galeša pa je uspešnost izvajanja projektov na spodnji Savi pripisal dejstvu, da so se v regiji že zelo zgodaj zavedali pomena gradnje spodnjesavske verige in lokalnemu okolju uspeli tudi predstaviti njegove številne prednosti – od gospodarskega razvoja, novih delovnih mest, ureditve prometne infrastrukture in protipoplavne zaščite. Kot je dejal, je pa še zlasti ključnega pomena, da se danih obljub preko nenehnega nadzora poteka projekta in aktivnega sodelovanja v vseh postopkih, tudi držijo.
Srednja Sava del celovite verige
Kot že rečeno, je večina razprave v nadaljevanju potekala v povezavi s projektom srednje Save, pri čemer je bilo znova izpostavljeno, da gre za pomemben nacionalni razvojni projekt, ki poleg energetskih prinaša tudi številne druge koristi. Poleg tega gre za del verige elektrarna na celotni Savi, ki lahko le skupaj prinašajo največje učinke, pri čemer bi lahko po dograditvi celotne verige iz Save na leto dobili do 2 TWh dragocene obnovljive energije in delež izkoriščenosti njenega vodnega potenciala s sedanjega 25-odstotnega dvignili na 70 odstotkov. Brez izgradnje celotne verige načrtovanih elektrarn na Savi bodo ti učinki precej manjši, vprašljiva pa bo tudi pravilnost projektiranja elektrarna na spodnji Savi, ki so bile tehnično načrtovane kot del celovite verige.Bo pa pred tem treba najti tudi ustrezne okoljske rešitve, saj predvidena širitev Nature 2000 pred investitorje postavlja nove izzive. Ob tem je bilo slišati, da bi lahko projekt delno zagnali vsaj na območjih, ki niso sporna, saj bomo v nasprotnem zamudili priložnost za pridobitev določenih kohezijskih sredstev. Rešitve za elektrarne na spornem območju pa bi bilo treba poiskati v dogovoru s stroko oziroma načrtovalci in naravovarstveniki ter primernimi omilitvenimi in nadomestnimi ukrepi.
Brane Janjić