Na Brdu pri Kranju danes poteka tradicionalno posvetovanje Energetika in okolje, ki je letos namenjena razpravi o energetskih preobratih, Naturi 2000 in možnosti uveljavitve trajnostnega razvoja. Na konferenci je bil predstavljen tudi zanimiv primer načrtovanega energetskega preobrata na avstrijskem Koroškem.
fotogalerija
Mojca Černelč Koprivnikar je v uvodnem nagovoru izpostavila, da so konflikti med različnimi interesnimi skupinami nekaj normalnega, pravi izziv pa je, kako z njimi upravljati in jih obvladovati. Ob tem je poudarila, da je rdeča nit letošnjega posveta predvsem iskanje odgovorov na vprašanje, kdaj bomo v Sloveniji priča energetskemu preobratu, pri čemer je eno ključnih tudi, kako zagotoviti umeščanja novih energetskih objektov v okolje.
Direktor direktorata za energijo Danijel Levičar je v svoji predstavitvi poudaril, da so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor skušali energetske ambicije ujeti tudi v nastajajoči Energetski koncept Slovenije, za katerega so smernice že pripravljene, trenutno pa je v fazi priprave strokovnih podlag. Kot je dejal, osnove koncepta ostajajo enake, to je okoljska sprejemljivost, zagotovitev energetske varnosti in povečanje učinkovitosti, pri čemer so skušali vanj vključiti vse energetske sektorje, torej tudi promet in proizvodnjo toplote, to je področji, ki sta bili doslej bolj zapostavljeni. Uvozna odvisnost teh dveh področij je namreč zelo velika, hkrati pa omogočata uvedbo novih tehnologij, ki bi lahko bile tudi del novega razvojnega jedra, kot so denimo električni avtomobili in toplotne črpalke. Zaradi sprememb na teh področjih in ostale rabe naj bi se po ocenah ministrstva v prihodnje poraba električne energije podvojila, zato je čas za razmislek, kako naprej. Kot je poudaril Danijel Levičar, ob tem ne gre zgolj kopirati tuje rešitve, ampak poiskati tiste, ki so za Slovenijo najboljše. Ob tem lahko o trajnostnih rešitvah govorimo le, če izpolnjujejo okoljsko, ekonomsko in socialno komponento, pri čemer pa je treba biti še posebej previden tudi pri izboru scenarijev. Kot primer neustrezne rešitve, je omenil podporno shemo za obnovljive vire, pa tudi prepričanje, da je veterna energija sprejemljiva za vse, pri čemer pa se zdaj v praksi kaže, da za lokalno prebivalstvo ni nujno tako. Včasih se zdi, je nadaljeval Danijel Levičar, da smo priča dvema stranema, okoljski in energetski, pri čemer ne gre za prevlado, ampak boj dveh okoljskih ciljev – enega za ohranitev naravne raznolikosti, drugega za preprečitev podnebnih sprememb, pri čemer pa sta oba enakovredna in enako pomembna. Poleg tega, je poudaril Danijel Levičar, danes potrebujemo jasne odločitve, saj je nedorečenost najslabši signal za investitorje. Evropska in slovenska energetika sta na razpotju in odločiti se bo treba ali nadaljevati po zastavljeni poti s povečevanjem učinkovitosti in deleža obnovljivih virov, ali pa poiskati kakšno drugo. Cilj o zmanjšanju toplogrednih plinov do leta 2050 se zdi za Slovenijo realen, pri čemer pa na drugi strani prepoznavamo tudi potrebo po dodatni električni energiji. Morebitna gradnja novega jedrskega bloka, ta hip ni del nobenega strateškega dokumenta, je dejal Danijel Levičar, bo pa ob pripravi novega energetskega koncepta treba dati tudi to na mizo, saj, če želimo doseči zastavljene okoljske in energetske cilje bomo morali preučiti vse tehnologije, s katerimi imamo doslej pozitivne izkušnje. Slovenski koncept ne sme biti le neka kopija tujih, temveč v funkciji slovenskega gospodarstva in državljanov, pri čemer moramo storiti korak naprej in prepoznati nova razvoja jedra, kot so denimo e-vozila in toplotne črpalke, kjer imamo na voljo tudi dovolj kakovostnega domačega znanja.
Načrt za energetski preobrat na avstrijskem Koroškem
Zelo zanimiva je bilo tudi predavanje dr. Štefana Merkača, ki je predstavil projekt energetske preobrazbe avstrijske Koroške. Koncept bo v Avstriji podrobneje predstavljen šele 23. junija, tako, da vseh podrobnosti ni mogel razkriti, je pa razložil osnovni koncept, iz katerega bi se lahko veliko naučili tudi v Sloveniji. Kot je poudaril, so snovanje novega koncepta zastavili zelo široko, k njegovem oblikovanju pa jim je uspelo pritegniti prav vse stranke, nevladne organizacije in tudi civilne iniciative. Tako je bil na ravni deželne vlade soglasno sprejet nov energetski koncept, ki naj bi avstrijsko Koroško do leta 2025 pripeljal na področju pridobivanja električne energije in toplote v brezogljično družbo, do leta 2035 pa tudi na področju prometa. V sam koncept so vključili vse dejavnosti od gospodinjstev do industrije in kmetijstva, vključuje pa zelo širok nabor ukrepov, od nudenja podpor do spremembe zakonodaje in načrtnega izobraževanja vseh družbenih skupin. Kot je dejal, na Koroškem že doslej 51 odstotkov vse potrebne energije zagotavljajo iz obnovljivih virov energije, tako, da se jim zdijo postavljeni cilji povsem realni. Pri tem pa je, kot je poudaril, ključen preobrat v »glavah«, saj brez njega, novega energetskega koncepta ne bo mogoče uresničiti v praksi. Sicer pa so v pripravo koncepta vključili več kot dvesto strokovnjakov iz različnih področij, izoblikovali enajst ključnih skupin – od e-mobilnosti, umeščanja v prostor, zanesljivosti oskrbe, problematike zaposlovanja in podobno. Kot je poudaril, jih po predstavitvi novega koncepta, čaka še ogromno dela, pri čemer bo ključni poudarek dan povečanju energetske učinkovitosti. Vse to pa s ciljem, da bi milijardo evrov, kolikor jih danes na Koroškem na leto namenjajo za uvoz energije, zadržali doma in raje porabili za druge namene.
Razvojna strategija mora biti racionalna in izvedljiva
V nadaljevanju konference je bilo slišati še vrsto drugih predstavitev, od rezultatov ocene vzdržnosti dolgoročnega razvoja energetike v Sloveniji, do zgodovine in poteka določitve Nature 2000, pa tudi novih tehnoloških rešitev, ki naj bi omilili tako vplive daljnovodov na okolje kot okolja na energetsko infrastrukturo. V zvezi s tem je predsednik SLOKO CIGRE mag. Krešimir Bakič predstavil nekaj zanimivih izkušenj iz tujine, pri čemer gredo ukrepi v smeri kompaktiranja, uvajanja visokozmogljivih enosmernih povezav, diagnosticiranja, uvajanja novih materialov in iskanja sprejemljivejših oblik daljnovodov. Zanimiva je bila predstavitev mag. Aleša Kregarja iz Elesa, ki je izpostavil, da bi morali svojo odgovornost pri umeščanju energetske infrastrukture v prostor prevzeti tudi člani civilnih iniciativ ter, da bi morali na ravni celotne evropske unije postaviti enotne standarde zaščite okolja in tudi poenotiti sprejemljive rešitve.
Sloveniji manjka lastni energetski koncept
Osrednja okrogla miza foruma z naslovom Ambicije trajnosti v energetiki, ki jo je vodil novinar Igor E. Bergant, je bila prav osvežujoča, saj je bila tokrat manj energetsko obarvana, bolj pa usmerjena k protislovnim trendom v svetu in tudi psihologiji človeka v luči odločanja o pravih razvojnih perspektivah, pri čemer je s svojim samostojnim prispevkom izstopal fotoreporter Arne Hodalič. Vsi govorci so se strinjali, da smo prevelik uvoznik fosilnih goriv, čeprav ima Slovenija sama odlične naravne danosti, ki bi jih morala še bolj izkoristiti in bi postale njena prednost – podobno kot jih imajo nekatere druge države, kot npr. Norveška in Švica. Kot je povedal Martin Novšak iz GEN energije, imamo ogromno gozdov in s tem možnosti za biomaso, veliko kapacitet na hidro področju in s tem poceni električno energijo, imamo znanje o jedrski energiji … a smo pod močnim vplivom Evrope in predvsem Nemčije. Slovenija bi morala zastaviti svoj energetski koncept, žal pa nimamo dovolj tradicije v strateškem razmišljanju. Slabo skrbimo tudi za energetsko pismenost, zato v GEN energiji sami vlagajo v to, da bi mladi dobili dovolj znanja o energetiki.
Kot je zatrdil dr. Darij Krajčič iz Zavoda RS za varstvo narave, je varovanje narave hočeš nočeš ovira pri gospodarskem razvoju. Vse vire, ki jih imamo na razpolago v Sloveniji, bi morali po njegovem mnenju poenotiti in postaviti enotni razvojni model Slovenije, pri čemer pa je energetika le ena od panog, ki bi jo bilo treba upoštevati. Premalo je krovnih dokumentov na nivoju države in skoraj nič pogovorov med interesnimi skupinami, da bi skupaj prišli do najboljše razvojne rešitve za državo. Praksa v tujini je drugačna, saj imajo mnoge države ali skupnosti družbeni dogovor in izkoriščajo pač tisto, kar imajo sami. Kot je povedal Krajčič, ni važno bogastvo, pač pa upravljanje z državo, preveč je trenj, kjer vsak vleče na svojo stran, pri čemer izgubljamo preveč energije. Naš uradnik je prestrašen, je povedal, pravega uradniškega aparata tako niti nimamo. Če čakaš 8 let na prošnjo za MHE, pri čemer ne dobiš niti odgovora, kaj šele odobritve, pomeni da nimamo države pač pa razsutost.
S tem se je strinjal tudi Marko Gospodinjački, predsednik evropskega združenja malih HE, saj imamo po njegovem mnenju preveč lukenj, kjer nam stvari uhajajo. Navedel je primere, kjer so nižji uradniki na ministrstvu odločali in po svoji vesti zavrnili energetske projekte, za katere je bil na nivoju države sprejet sporazum, da jih bomo spodbujali. Tudi on je navedel nekaj dobrih praks iz tujine, na podlagi katerih bi se lahko zgledovali tudi pori nas.
Moderator omizja Igor E. Bergant je razpravo sklenil z nekaj zaključki, do katerih so se dokopali sodelujoči v pogovoru. Da Sloveniji manjka lastni energetski koncept, so se strinjali vsi. Do njega bomo prišli z jasnim in odkritim pogovorom, kamor bi morali vključiti tako znanost, kot javnost – civilno iniciativo, pri čemer se bomo lažje in bolj kvalitetno pogovarjali, če se bomo čim bolj energetsko opismenili. Da poskušamo biti inovativni in se povezovati, je bila tudi sklepna misel organizatorke srečanja, Mojce Černelč Koprivnikar.
Brane Janjić Vladimir Habjan