Na Brdu pri Kranju danes poteka tradicionalna, letošnja je že sedma po vrsti, konferenca Energetika in okolje, ki tudi tokrat prinaša vrsto aktualnih vsebin. Udeleženci so se tako uvodoma seznanili s pogledi ministrstva za infrastrukturo na prihodnjo vlogo obnovljivih virov v Sloveniji, ki jih je predstavil v. d. direktorja direktorata za energijo mag. Jože Dimnik. Kot je dejal, je v zvezi z obnovljivimi viri odprtih še kar nekaj vprašanj, pri čemer se zdi, da smo načeloma vsi za, pri konkretnih projektih pa se močno zatika. Ob tem je poudaril, da obnovljivi viri pomenijo edini sprejemljivi poseg v prostor ter, da dolgoročno razvoja ne moremo načrtovati na uvozu energije, zato se bomo kot družba morali odločiti, kam želimo in kaj pravzaprav želimo. Priložnost bo že razprava o energetskem konceptu Slovenije, katerega izhodišča naj bi objavili enkrat do konca meseca, hkrati pa bodo objavljeni tudi vsi izračuni oziroma energetske bilance. Sicer pa naj bi po njegovih besedah dolgoročno lahko imeli za 3.700 MW obnovljivih virov, med njimi za 1000 MW sončnih in do 800 MW vetrnih, kar pa ob načrtovani nespremenjeni porabi odpira tudi nova vprašanja povezana z zanimanjem vlagateljev za klasične proizvodne vire, cenami energije, zanesljivostjo oskrbe, hranilniki energije in podobno.
Glede energetskega koncepta bi morali doseči nacionalno soglasje
Obnovljivi viri energije so postali ključni dejavnik pri zmanjševanju emisij TGP in prilagajanju klimatskim spremembam. Ker naj bi vse države pripravile svoje predloge za zmanjšanje emisij TGP do konce tega leta in ker je Slovenija tik pred sprejemom Energetskega koncepta je po besedah dr. Petra Novaka iz Energotecha logično, da se bosta oba dokumenta prekrivala in vodila k končnemu cilju zmanjšanju emisij do leta 2030 za 40 in do leta 2050 za 80 odstotkov glede na leto 1990. Kot je dejal, povečanje uporabe obnovljivih virov in učinkovita raba energije predstavljata finančno velik zalogaj – potrebne naložbe do leta 2030 ne glede na scenarij naj bi znašale okoli 500 milijonov evrov na leto. Te bi po njegovem bilo mogoče pokriti z obremenitvami pri uporabi fosilnih goriv in uporabo novih tehnologij, ki bodo omogočile večjo dodano vrednost. Pri tem so priložnosti predvsem glede uporabe biomase pri konverziji v sintetična goriva in proizvodnja stekla kot osnovne sestavine za nove tehnologije okenskih stekel, tankoplastnih sončnih celic in ogledal za sončne termoelektrarne.
Drugače pa bo, če želimo doseči dolgoročne rešitve, v prihodnje temeljito spremeniti tudi obstoječo filozofijo družbe in razrešiti vprašanja naraščajočih neenakosti socialnega okolja. Ob tem je poudaril, da moramo tudi pri razpravah o energetskem konceptu slediti predvsem temu, da bomo v največji možni meri postali energijsko neodvisni, na področju OVE tehnološko samostojni, pridelali nad 70 odstotkov hrane in s tem zagotovili skoraj polno zaposlenost. Energetski koncept, je poudaril dr. Novak, mora postati osnovno gonilo tehnoloških, ekonomskih in socialnih sprememb v slovenski družbi. Zato bi po njegovem prepričanju, bilo treba energetski koncept potrditi tudi na referendumu.
Nov javni poziv za podporno shemo do poletja
Cilji EU pri proizvodnji »čiste« elektrike in tudi pri njeni učinkoviti porabi, ki so jih zavezane prevzemati vse članice, so zelo ambiciozni in načelno zastavljeni do leta 2030. Hkrati so cene večine »čistih« tehnologij proizvodnje elektrike še zmeraj tako visoke oziroma cene elektrike toliko nizke, da naložbe v tovrstno proizvodnjo elektrike za investitorje v povsem tržnem okolju zaradi nizkih prodajnih cen elektrike niso sprejemljive in tako tudi ne zanimive. Prav zato je tudi v prihodnje povsem realno pričakovati, pravi mag. Alenka Domjan iz Agencije za energijo, da se bodo tovrstne naložbe še zmeraj lahko financirale z državnimi pomočmi, kar pa je v EU dopustno le izjemoma. Slovenija je lani dobila odobritev nove podporne sheme s strani evropske komisije, pri čemer je bilo že izpeljano tudi prvo zbiranje prijav na osnovi novih izhodišč. Kot je povedala, nov model omogoča lažji nadzor stroškov namenjenih spodbudam, hkrati pa spodbuja konkurenčnost med ponudniki. Sicer je na prvi poziv prispelo 276 prijav v skupni moči 128 MW, med njimi tudi za 56 vetrnih elektrarn s skupno močjo 56,19 MW ter za 105 sončnih elektrarn s skupno močjo dobrih 12 MW. Drugače pa naj bi nov poziv, prav tako v višini deset milijonov evrov, bil objavljen še pred poletnimi počitnicami, pri čemer pa razdelitev po posameznih tehnologijah., kot je to bilo ob prvem pozivu, ne bo več dopustna.
Skokovite rasti obnovljivih virov brez podpornih shem ne bi bilo
Mag. Borut Rajer iz Borzena je v predstavitvi ključnih sprememb, ki jih na področje podpornih shem prinaša zimski sveženj ukrepov, med drugim izpostavil, da obnovljivi viri trenutno predstavljajo četrtino instalirane moči na svetu, a je njihov delež pri zagotavljanju energije zaradi slabših izkoristkov nižji, da delež investicij v OVE po svetu narašča, pri čemer pa brez podpornih shem ne bi šlo. Po zaslugi tudi zajetnih podpor gradnji obnovljivih virov v minulih letih je enajst evropskih držav že konec leta 2015 doseglo svoj cilj do leta 2020 (delež OVE v končni rabi energije naj bi konec leta 2015 v Sloveniji bil 22-odstoten), vrsta drugih pa je tudi že blizu ciljnih vrednosti.
Kot je dejal mag. Rajer poznajo različne oblike podpore obnovljivim virom v skoraj vseh državah sveta, ključen element pri njihovem snovanju pa bi moralo biti razmerje med koristmi in stroški. In katere so poglavitne novosti, ki jih na področje OVE prinašajo predlogi strnjeni v zimskem svežnju ukrepov. OVE morajo delovati na in skupaj s trgi, zahteva se stroškovna učinkovitost in stabilnost regulatornega okvirja, pri čemer ni predvidenega enotnega modela prihodnjega spodbujanja OVE, so pa določeni neki skupni principi – izogibanje motnjam trga, upoštevanje tržnih signalov in zagotavljanje prihodkov na trgu ter tudi možnost dostopa posameznim članicam do posameznih trgov.
Problem z obnovljivimi viri je njihova nepredvidljivost
Konvencionalno obratovanje elektroenergetskega sistema se je, kot je poudaril Gregor Panjan iz Elesa, začelo z vključevanjem obnovljivih virov električne energije, elektromobilnosti in hranilnikov električne energije spreminjati in postajati veliko bolj dinamično. Posledice tega se kažejo kot dodaten vpliv, ki vnaša v obratovanje, vodenje in načrtovanje ter planiranje sistema nove pogoje in negotovosti. Prenosni sistem Slovenije je sicer zgrajen dovolj zanesljivo, da prenese vključevanje tovrstnih virov, vendar pa prinaša narava delovanja OVE zaradi svoje nepredvidljivosti, sistemskemu operaterju prenosnega sistema nove izzive, povezane predvsem z izravnavo sistema in zagotavljanjem ustreznih sistemskih storitev ter posledično obvladovanjem stroškov. Izzivi, ki izhajajo iz vključevanja OVE v EES, so predvsem posledica pomanjkanja ustreznih meritev proizvodnje iz OVE, ki bi bile na razpolago sistemskemu operaterju prenosnega omrežja čim bližje trenutnemu času in bi omogočile lažje odločitve ter zmanjšale stroške za vse uporabnike EES.
V Elesu so se zato lotili razvoja ustreznega orodja, ki na osnovi različnih vhodnih podatkov, med katerimi so najpomembnejši vremenski, geografski, fizikalni in podatki o pretekli proizvodnji. na vsake pol ure omogoča oceno trenutne proizvodnje vseh sončnih elektrarn priključenih v slovenski elektroenergetski sistem. Hkrati z oceno izdela tudi kratkoročno napoved njihove proizvodnje za prihodnje ure, vsi podatki skupaj pa nato operaterjem omogočajo ustrezen odziv na spremembe, izravnavo odstopanj glede na planirano obratovanje in tudi zmanjševanje stroškov izravnave sistema ter posledično tudi manjšo finančno obremenitev končnih odjemalcev.
V dopoldanskem delu konference so se udeleženci med drugim seznanili tudi z evropskimi prizadevanji za stanovanjske mikro-soproizvodne sisteme na gorivne celice ter ugotovitvami raziskave o družbeni sprejemljivosti vodika v prehodni fazi oziroma potekom in prvimi rezultati izvajanja projektov ENE.FIELD in HYACINTH, prisluhnili avstrijskim izkušnjam pri postavljanju novih poslovnih modelov na področju obnovljivih virov energije ter izgradnji sončnih elektrarn v lasti občanov ter spoznali škotske izkušnje pri umeščanju hidroelektrarn v prostor.
V popoldanskem delu pa bo osrednja pozornost namenjena okrogli mizi s pomenljivim naslovom Drzne izbire za jutri, na kateri je pričakovati pestro razpravo.