Začasne rešitve v energetski zakonodaji imajo močno težnjo, da se uveljavijo kot stalne.
Na Brdu pri Kranju je 29. novembra potekalo tradicionalno posvetovanje o aktualnih pravnih dilemah v energetiki, pri čemer je bila letos osrednja pozornost namenjena predlaganim novelam energetskega zakona. Kot je uvodoma poudaril dr. Rajko Pirnat iz Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je predlagana novela zelo obsežna, saj spreminja več kot 100 členov energetskega zakona in uvaja številne nove člene, ki so zelo dolgi in opremljeni celo s podnaslovi. Poleg tega dodatno težavo predstavlja tudi različna terminologija, ki se uporablja za iste pojme. Nedorečena so tudi številna druga ključna vprašanja, ki puščajo odprte možnosti glede pristojnosti in odnosov med posameznimi subjekti (denimo med SODO in posameznimi elektropodjetji, Agencijo za energijo in inšpekcijskimi organi in podobno), pri čemer tudi niso navedena ustrezna prehodna obdobja. Po besedah dr. Rajka Pirnata tako kaže, da bomo dobili precej slab in nepregleden dokument s številnimi začasnimi rešitvami. Zato bi bilo po njegovem veliko bolje, če bi se pripravljalec novele lotil izdelave povsem novega zakona, saj tudi neko splošno pravilo pri pripravi zakonov veleva, da je smiselno izdelati nov zakon, če spremembe zajemajo več kot tretjino vsebine obstoječe zakonodaje. Kot je še poudaril, lahko z dobrim zakonom uspešno rešimo veliko problemov, s slabim pa povzročamo še dodatne, pri čemer se nam takšno početje velikokrat vrne kot bumerang.
Da se zavedajo navedenih pomanjkljivosti pripravljene novele energetskega zakona, je v nadaljevanju potrdil direktor direktorata za energijo Julijan Fortunat, ki pa je hkrati poudaril, da je bilo temeljno vodilo pri pripravi sprememb in dopolnitev nujna uveljavitev manjkajočih členov iz tretjega svežnja ukrepov. Zaradi zamud pri prenosu evropskih direktiv Sloveniji namreč grozi že visoka denarna kazen. Julijan Fortuna je ob tem dejal, da so se za novelo zakona namesto izdelave novega pred meseci odločili, ker so ocenjevali, da bo mogoče postopek sprejemanja dopolnitev obstoječega zakona izpeljati hitreje, a so se žal ušteli. Po njegovih ocenah naj bi državni zbor zdaj o noveli energetskega zakona odločal na januarski seji, s tem pa bomo še nekako ulovili roke, da se izognemo napovedani denarni kazni. Bo pa treba tudi po njegovem mnenju na zakonodajnem področju tudi v prihodnje še veliko delati (na osnutek novele energetskega zakona je denimo s strani vpletenih subjektov prispelo približno 300 pripomb in predlogov), saj sami dopolnitvi zakona sledijo tudi popravki številnih podzakonskih aktov. Poleg tega nenehne spremembe doživlja tudi evropska zakonodaja in že letošnjo jesen je bilo sprejetih kar nekaj novih energetskih direktiv, ki jih bo tudi še treba prenesti v naš pravni red.
Odprte dileme javno-zasebnega partnerstva
V nadaljevanju je nekatere konkretne izkušnje pri vzpostavljanju novih pogodbenih odnosov na področju energetike predstavil dr. Slavko Dolinšek iz Univerze v Ljubljani. Kot je dejal, so na Univerzi temeljito proučili možnosti za uveljavitev precejšnjih energetskih in s tem tudi finančnih prihrankov z obnovo dotrajanih stavb univerze, pri čemer bi lahko prihranili celo do tri milijone evrov. Po njegovih besedah so na Univerzi izdelali tudi podroben seznam potrebnih ukrepov z vsemi analizami stroškov, potencialnimi prihranki in možnimi viri investiranja ter sanacijski načrt uskladili tudi z zahtevami nekaterih evropskih skladov, ki spodbujajo tovrstne energetske sanacije, a se zdaj zatika pri izvedbi. Tu so še zlasti težave pri vpeljavi modela energetskega pogodbeništva, ki se je v Evropi v zvezi s tovrstnimi projekti že uspešno uveljavil, pri nas pa ne zaživi.
Zanimivo je bilo tudi izvajanje Maksa Helbla iz GEN-I, ki je podrobneje predstavil njihove izkušnje pri prodoru na tuje trge oziroma pravnih okvirih delovanja v pestrem mednarodnem okolju. Kot je dejal, se je GEN-I ob predoru na tuje trge srečal s številnimi izzivi, od izpolnitve različnih pogojev za ustanovitev hčerinskih družb znotraj in zunaj EU do pridobitve ustreznih licenc in vzpostavitve trgovalne infrastrukture. Ob tem je poudaril, da navzočnost na različnih trgih zahteva skladnost poslovanja s številnimi različnimi pravnimi pravili in zakonodajo v vsaki od posameznih držav, pri čemer pa je treba dosledno slediti tudi evropski zakonodaji in pravilom, ki se nanašajo na trgovanje z električno energijo. Sledenja pa je tudi podvržena nenehnemu spreminjanju in dopolnjevanju, kar še otežuje zagotavljanje nekega stabilnega pravnega in poslovnega okolja. Da imamo na različnih področjih sicer obsežno, a žal tudi neobvladovano zakonodajo, je opozoril tudi Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je še zlasti opozoril na neupoštevanje nekaterih določil povezanih z Naturo 2000. Kot je dejal, bi se morali energetiki pobliže seznaniti tudi s to tematiko, saj gre za področje in vsebine, ki imajo lahko pomemben vpliv na bodoči razvoj obnovljivih virov energije.
Brane Janjić