Kako poteka obvladovanje energetske krize, kakšna je vloga regulatorja v spremenjenih razmerah, katere so ključne novosti energetske zakonodaje in kaj lahko glede oskrbe z energijo pričakujemo v prihodnje, so samo nekatera od vprašanj, ki so jih odprli udeleženci letošnjega posveta, ki je tudi tokrat postregel z uglednimi predavatelji in dobrimi poznavalci energetskih razmer doma in v tujini.
Mag. Bojan Kumer – razmere obvladujemo in ukrepe uspešno usklajujemo na evropski ravni
V uvodnem nagovoru je minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer predstavil aktualno dogajanja na državni in evropski ravni in izpostavil, da je sedanja vlada doslej sprejela že celo vrsto ukrepov in z njimi povezane zakonodaje za omilitev posledic sedanje energetske krize, predsednik vlade in ministrstvo pa je tudi zelo aktivno pri obravnavanju te problematike v evropskih krogih, pri čemer so bili na ravni EU že sprejeti nekateri pomembni ukrepi tudi na predlog Slovenije. Kot je dejal, ne mine skoraj teden, da ne bi sprejeli, kakšnega od ukrepov povezanih s področjem energetike. Tako so bili doslej sprejeti že akti povezani z zamejitvijo cen električne energije in plina, regulacijo cen drugih energentov, znižanju davka in trošarine, dopolnili so zakon za pomoč gospodarstvu, sprejeli zakon o začasnih ukrepih za omilitev energetske draginje za najbolj ranljive prebivalce, sprejeli uredbo o poroštvu za energetska podjetja, ustanovili krizno skupino za obvladovanje energetske krize in podobno, Mag. Kumar je poudaril, da smo kot država zelo dobro pripravljeni na prihajajočo zimo in se postopoma pripravljamo tudi že na naslednjo, pri čemer je nekaj ukrepov, predvsem povezanih s pomočjo gospodarstvu, še v pripravi in bodo sprejeti v kratkem. Ob tem je spomnil, da poleg ukrepov namenjenih reševanju kratkoročnih energetskih izzivov, ministrstvo ne pozablja tudi na dolgoročne rešitve, pri čemer je denimo skupaj z operaterji pripravilo zemljevid možnih lokacij za takojšnje naložbe v obnovljive vire, vodi dialog z družbo SDH o pripravi družb na dolgoročne energetske izzive, ki izhajajo iz globalnega okolja in vodi razprave o posodobitvah strateških dokumentov. Sedanja zanesljiva dobava električne energije v času, ko je ustavljen TEŠ in je bila nuklearka v rednem remontu, je tudi potrdila, da smo se na izredne razmere dobro pripravili, pri čemer je bilo izvedenih tudi nekaj testov, kako ravnati v primeru poslabšanja razmer. Mag. Kumar je izpostavil tudi proaktivno delovanje Slovenije na evropski ravni, katerega rezultat je bilo tudi sprejem nekaterih novih usmeritev glede delovanja trga z energijo in ukrepov, ki so že uspešno vplivali na znižanje veleprodajnih cen zemeljskega plina. Mag. Kumar je še povedal, da se je vlada sprejemanja ukrepov lotila ciljno in postopoma ter, da bo v kratkem predstavila tudi ukrepe za zagotovitev uspešnega delovanja celotnega slovenskega gospodarstva, pri čemer pa vsa podjetja ne bodo imela enakih izhodišč in bo pri določanju ukrepov uporabljeno načelo pozitivne diskriminacije. Zavedati pa se moramo, je sklenil svoja razmišljanja mag. Kumer, da se dogajajo velike spremembe in, da nihče ni mogel predvideti, kaj vse se bo letos na področju energetike dogajalo. Sedanja kriza pa je opozorila tudi na to, da dosedanji poslovni model, ki je temeljil na preveliki navezanosti na poceni ruske energente, ni pravi in bo treba zeleni prehod še pospešiti.
Prihodnje dogajanje na energetskem trgu je odvisno od več dejavnikov
Na osrednjem dopoldanskem omizju so minister za infrastrukturo Bojan Kumer, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Aleš Cantarutti in direktor Plinovodov Marjan Eberlinc spregovorili o tem, kaj nas na področju oskrbe z energijo čaka v prihodnjem in naslednjih letih in kako se na krizne razmere najbolje pripraviti. Mag. Aleš Cantarutti je dejal, da so ministrove besede glede izvajanja protikriznih ukrepov in vladna ocena, da so razmere obvladljive, pomirjujoče in dodal, da to spoznanje počasi vendarle prodira tudi v gospodarstvo. Po njegovem mnenju je vlada doslej dobro odreagirala na razmere, pri čemer je zelo pomembno, da je Slovenija aktivna tudi na evropski ravni in spodbuja prenovo evropskega energetskega modela, ki je ob krizi doživel polom. Ob tem je opozoril, da gospodarstvenike moti predvsem velika negotovost glede prihodnjih cen energentov in surovin, saj v takšnih okoliščinah težko planirajo prihodnje poslovanje. Želja gospodarstva torej je, da se cene elektrike in plina čim prej stabilizirajo na razumni ravni, pri čemer pa sam zastopa mnenje, da je treba na regulacijo trga posegati s tresočo roko in ne za vsako ceno ter, da je treba okrepiti prizadevanja za zagotovitev enakih pogojev za vse v EU ter ustrezno konkurenčnost evropskega gospodarstva tudi na globalni ravni, saj so cene energentov zunaj EU ta hip precej pod evropskimi. Na koncu je še izpostavil, da razmere gospodarstvo že nekaj časa silijo k večji energetski učinkovitosti in preusmeritvi na obnovljive vire energije, pri čemer bo treba odpraviti še nekatere zakonske omejitve in olajšati umeščanje proizvodnih naprav v prostor ter izrabiti rezerve na področju oskrbe z energijo v smislu varčevanja in učinkovitejše rabe tudi na ravni družbe kot celote.
Zanimivo je bilo tudi razmišljanje direktorja Plinovodov Marjana Eberlinca, ki je dejal, da smo letos priča velikim cenovnim nesorazmerjem na področju plina in draginji, ki ni sprejemljiva. Kot je dejal, smo bili letos priča ekstremnim nihanjem cen plina, ki je iz 4 evrov za MWh v določenem trenutku poskočila celo na 350 evrov za MWh, da bi bila v prejšnjem tednu okoli 30 evrov in danes na ravni 80 evrov. Kot je dejal, je Slovenija na področju oskrbe s plinom v posebni situaciji, saj razen dobrih plinovodnih povezav, nima lastne proizvodnje in tudi ne skladišč, zato je bolj podvržena dogajanjem na trgu in posledično tudi bolj ranljiva. Zato, je dejal Eberlinc, bo prihodnja oskrba z zemeljskim plinom odvisna predvsem od napolnjenosti skladišč v sosednjih državah oziroma naših zakupljenih količin ter pogojev zakupa, pa tudi od pogodb z drugimi državami, kjer je še zlasti pomembna sklenitev pogodbe z Alžirijo, od koder smo pred leti plin že uvažali.
Mag. Bojan Kumer je v razpravi še enkrat opozoril, da s ena področju energetike zelo veliko dogaja in da tako velikih sprememb, ki se dogajajo tudi na dnevni ravni, nihče ni mogel pričakovati. PO njegovih besedah je še kar nekaj ukrepov v pripravi in do konca tedna naj bi proučili, kako pravno ustrezno zapakirati ukrepe. Ob tem je poudaril, da so doslej uspeli regulirati cene elektrike in plina za ključne in najbolj ranljive odjemalce, na vrsto pa prihaja tudi gospodarstvo, kjer pa so razmere med podjetji precej različne. Nekatera imajo namreč energente zakupljene že dolgoročno in na te pogodbe je težko vplivati. Vprašanje, kako pomagati srednjim in velikim podjetjem intenzivno obravnavajo tudi na evropski ravni in Slovenija bo vsekakor tudi na tem področju sledila evropskim usmeritvam, pri čemer si lahko nekatera podjetja obetajo zamejitev oziroma regulacijo cen, druga pa določena nadomestila za porabljeno energijo. Ob tem je še povedal, da so v pogovorih z gospodarstvenikih ugotovili, da bi bila še sprejemljiva cena med 170 in 200 evri za MWh, s čimer bi lahko ohranili konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
V nadaljevanju so sogovorniki podali tudi nekaj pojasnil glede razvpite kapice na ceno plina, in sicer, da gre pri tem za veliko nesporazumov glede prave terminologije, za zapleten mehanizem in različne želje in interese članic EU. Tako potekajo razprave o tem, za kakšen plin naj bi te zamejitve sploh veljale – samo za ruski, za tistega, ki se porablja za proizvodnjo električne energije, tudi za plin iz LG terminalov in plinovodov. Po besedah Marjana Eberlinca bi bila najbolj sprejemljiva neka dinamična kapica, ki naj bi se prilagajala tržnim razmeram, saj bi s tem preprečili prevelik poseg na trg. Da je vprašanje, ali je cenovna kapica sploh realna, je izpostavil tudi mag. Bojan Kumer, ki je dodal, da je še veliko negotovosti in sploh še ne vemo, koliko časa bo sedanja kriza trajala. Pomembno pa je, je dejal mag. Kumer, da smo zaščitili najbolj ranljive skupine in sprejeli druge ukrepe za obvladovanje tveganj, ki že kažejo prve pozitivne rezultate, saj se je inflacija z več kot deset odstotkov v juniju že znižala pod deset odstotkov. Vseh problemov seveda ni mogoče rešiti naenkrat, je sklenil minister, in izpostavil, da ima Evropa zelo dober energetski trg, pri iskanju rešitve za nastale razmere pa je treba nadaljevati prizadevanja v smeri njegove ohranitve in preprečitve špekulacij, tudi s povabilom globalnih dobaviteljev v Evropo.
Mag. Duška Godina : Dosedanji ukrepi so pravi in ciljani in ne rušijo samega energetskega trga
Mag. Duška Godina iz Agencije za energijo je v svoji predstavitvi uvodoma izpostavila, da so bili dosedanji predlagani vladni ukrepi za ublažitev posledic energetske krize po njeni oceni pravi in ne rušijo samega energetskega trga, Znašli smo se v razmerah, ki si jih nismo znali niti predstavljati, pri čemer je sedanja energetska kriza tudi pokazala, je dejala mag. Godina, kako dejansko ranljivi smo in, da je energetika lahko tudi politično orožje. Tudi zato gredo predlagani ukrepi na državni in evropski ravni predvsem v smeri diverzifikaciji virov, povečanja energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter pospešenega zelenega prehoda. Žal je Slovenija bila doslej med državami, ki so naredile najmanjši napredek pri povečanju deleža obnovljivih virov v končni rabi energije, in brez odločnejšega ukrepanja se utegnejo kazni zaradi nedoseganja ciljev oziroma stroški zakupa manjkajočega deleža OVE v prihodnje krepko povečati.
Ob tem je še poudarila, da smo v dosedanjih strateških dokumentih cilje natančno določili, med njimi določili tudi potrebne investicije za dosegano teh ciljev, pri čemer pa tudi na tem področju krepko zaostajamo za prvotnimi načrti. Tako naj bi po veljavnem NEPN morali do leta 2030 v omrežje vložiti okrog 4,6 milijarde evrov, od tega 4,2 milijarde v distribucijsko omrežje, ki naj bi bilo nosilec zelene preobrazbe. Razmere na tem področju je po besedah mag. Godine še poslabšalo grobo posredovanje prejšnje vlade v pravice regulatorja z odpravo omrežnine za tri mesece, s čimer so bila elektroenergetska podjetja letos ob petino predvidenih investicijskih sredstev. Posodobljeni načrti distribucijskih podjetij sicer kažejo, da je podjetjem z nekaterimi ukrepi sicer uspelo nekoliko zmanjšati potrebe po investicijah, ki pa še vedno ostajajo visoke. Tako naj bi do konca desetletja, če želimo ujeti zastavljene podnebno energetske cilje, za naložbe v omrežje potrebovali okoli 3,5 milijarde evrov, kar glede na to, da je glavni investicijski vir podjetij omrežnina, z drugimi besedami pomeni, da bi se ta morala v naslednjih letih dvigovati za 15 do 17 odstotkov na leto. Na koncu je še enkrat izpostavila, da morajo biti predlagani ukrepi, ne glede na krizne razmere, tudi trajnostno usmerjeni ter, da bo energetski energetski trg deloval le, če bodo energetski regulatorji imeli pristojnost odločati o vseh regulatornih vprašanjih in bodo pri tem popolnoma neodvisni od kakršnihkoli javnih, političnih ali zasebnih interesov, kar je ne nazadnje zapisano tudi v vseh evropskih direktivah.
V pripravi še dva pomembna zakona
V nadaljevanju srečanja so bile predstavljene nekatere zakonodajne novosti, pri čemer gre izpostaviti predvsem pripravo predloga zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter predloga Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Kot je povedala Mirna Tomažin iz Direktorata za energijo, je bil oktobra prvi zakon v javni obravnavi, konec leta naj bi ga potrdila vlada in nato na začetku prihodnjega leta tudi državni zbor. Trenutno poteka še medresorsko usklajevanje, ključni razlogi za pripravo tega zakona pa so bili predvsem dejstvo, da imamo zastavljene konkretne cilje za doseganja deleža OVE v končni rabi energije, ki se z novimi evropskimi direktivami še višajo pri čemer se bodo stroški zaradi nedoseganja teh ciljev v prihodnje, če ne bomo bistveno premaknili dogajanje na tem področju, še povečevali. Poleg tega je sprejem ustreznega zakona, ki bo olajšal umeščanje objektov za proizvodnjo iz OVE v prostor tudi pogoj za črpanje evropskih sredstev. Mirna Tomažin je še pojasnila, da so se pri pripravi omenjenega predloga zakona osredotočili le na sončne in vetrne elektrarne, ker gre za projekte, ki so relativno hitro izvedljivi, bodo pa v nadaljevanju obravnavali tudi druge obnovljive vire.
Darko Trajanov iz Ministrstva za infrastrukturo pa je dejal, da se na ministrstvu s pripravo zakona glede spodbujanja prehoda na alternativna goriva ukvarjajo že dobro leto dni, z njim pa želijo celovito urediti področje izgradnje infrastrukture za alternativna goriva v prometu in tudi ustrezne spodbujevalne mehanizme. Vsebina zakona se tako nanaša na strateško načrtovanje mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture, obveznosti upravljalcev polnilnih in oskrbovalnih mest, zagotovitev informacij uporabnikom, določitev virov financiranja in način izvajanja ukrepov za spodbujanje prehoda na alternativna goriva, ustanovitev centra za spodbujanje prehoda in opredelitev gospodarske javne službe upravljanja polnilnih parkov visoke moči nad 1 MW. Funkcijo centra za spodbujanje prehoda naj bi prevzel Borzen, sredstva pa naj bi zagotovili iz prispevkov ob registraciji vozil, podnebnega sklada in nekaterih evropskih skladov. Sprejem tega zakona je sicer predviden v drugem četrtletju prihodnjega leta.