Na drugem forumu v ospredju razprava o novem regulativnem obdobju in okvirih, ki bodo krojili energetsko prihodnost.
Strokovno posvetovanje na temo regulative v energetiki, ki je v oragnizaciji Prosperie potekalo danes v Ljubljani, je minilo predvsem v znamenju predstavitve izhodišč Agencija za energijo pri postavljanju nove metodologije za oblikovanje omrežnin kot ključnega prihodka prenosnega in distribucijskih podjetij. Tako je uvodoma Bojan Kuzmič podrobneje predstavil vplive dosedanjih regulatornih okvirov na poslovanje podjetij in dejal, da tudi na tem področju poteka nenehna primerjava z Evropo. Pri tem je vodilo agencije, da skuša v čim večji meri zajeti vse upravičene stroške podjetij, pri čemer se srečuje z štirimi ključnimi področji, in sicer nadzorovanimi in nenadzorovanimi stroški delovanja in vzdrževanja omrežja, stroški električne energije za pokritje izgub v omrežju, amortizacijo in donosom na sredstva ter stroški sistemskih storitev. Ob tem mora Agencija, je dejal Bojan Kuzmič, na eni strani zagotoviti čim večjo učinkovitost podjetij ter jim hkrati omogočiti nadaljnji razvoj, na drugi pa upoštevati tudi interese končnih odjemalcev in jim zagotoviti zahtevano kakovost storitev. Razvoj trga terja tudi uvajanje novih tehničnih rešitev in želja Agencije kot regulatorja, ki po novem potrjuje tudi razvojne načrte energetskih podjetij, je, da bi omrežnino čim bolj približali dejanskim stroškom, zato je predstavnike prenosnega in distribucijskih podjetij pozval naj se aktivno vključijo v priprave novega regulativnega obdobja za leto 2016 do 2018, ki so se že začele in naj bi jih sklenili v prvi polovici tega leta.
V nadaljevanju je mag. Mojca Španring, prav tako iz Agencije za energijo, predstavila še pričakovanja regulatorja v zvezi z naložbenimi načrti elektroenergetskih in plinskih podjetij. Kot je dejala, je Agencija v pomoč podjetjem pri pripravi naložbenih načrtov postavila tudi določene zahteve in vsebine, ki jih morajo načrti vsebovati, pri čemer bo treba določiti tudi prednostni vrstni red naložb, jih razvrstiti po tipu in vrsti naložb in podobno. Kot je poudarila, bo Agencija naložbene načrte presojala z vidika vpliva naložbenega načrta na stroške in prihodke operaterja prenosnega sistema in koristi naložb za odjemalce elektrike oziroma zemeljskega plina. V Agenciji sicer naložbene načrte elektroenergetskih podjetij pričakujejo do 10. aprila, predlog naložb v plinsko infrastrukturo pa naj bi prejeli najpozneje 1. junija.
Predpise s področja tehnične regulative je povozil čas
Zanimivo je bilo tudi predavanje prof. dr. Ferdinanda Gubine, ki je opozoril na zastarelost veljavnih tehničnih standardov na različnih področjih. Kot je dejal, na tem področju vlada popoln nered, pri čemer se pristojni organi na opozorila Inženirske zbornice po nujnosti posodobitve predpisov slabo odzivajo. Tako so še v veljavi nekateri standardi, ki so stari nekaj desetletij in jih je čas že povsem povozil. Ker ne ustrezajo več sodobnim tehnologijam, novih veljavnih pravil pa nimamo, nastajajo zaradi tega tudi nepotrebni stroški. Prav tako pa je še povsem tehnično neurejeno področje povezano z novejšimi obnovljivimi viri, kar povzroča težave na različnih področjih. Zato bi se morali po mnenju dr. Gubine tega področja nujno resneje, predvsem pa tudi bolj sistematično lotiti.
Prevzem 110 kV omrežja buri duhove
V nadaljevanju je potekala še vroča razprava o členu novega energetskega zakona, ki določa natančnejšo razmejitev 110 kV omrežja. Direktor Elesa Aleksander Mervar je uvodoma izpostavil nekatere dileme, ki jih odpira to vprašanje in dejal, da bo treba podrobno finančno ovrednotiti tudi posledice tega dejanja. Za predviden odkup 110 kV omrežja naj bi namreč Eles moral po nekaterih ocenah v naslednjih letih odšteti med 60 do 100 milijoni evrov in na novo zaposliti okrog 80 delavcev, pri tem pa sploh še ne ve, v kakšnem stanju je omrežje, ki naj bi prešlo v njegove roke. Tako se ob tem odpira vrsta vprašanj, od tega, kako bo s priznavanjem teh stroškov s strani Agencije, kaj bo z zaposlenimi, ki so v proizvodnih in distribucijskih družbah doslej skrbeli za te naprave in po kateri cenovni metodi se bodo vrednotili elementi 110 kV omrežja. Ob tem se je tudi vprašal, ali je bil sploh s strani pristojnih organov narejen simulacijski model o tem, kakšne vse posledice ima takšna odločitev o odplačnem prevzemu infrastrukture, ki so jo končni odjemalci enkrat že plačali.
V nadaljnji razpravi je bilo slišati kar nekaj nasprotujočih si stališč, od tega, da je drugačen prenos lastništva zaradi lastniške sestave distribucijskih podjetij nesprejemljiv, do tega, da smo si z odprtjem tega vprašanja precej zagrenili prihodnost in se, namesto, da bi se ukvarjali s projekti, ki jih še moramo v elektrogospodarstvu nujno speljati in razvojem, ubadamo z omrežjem, ki ga že imamo.
Ključno vprašanje glede OVE: Kako?
Na popoldanski okrogli mizi so priznani strokovnjaki in ključni deležniki slovenskega energetskega trga razpravljali o aktualnih temah, ki so povezane z novo podporno shemo obnovljivih virov energije, net-meteringom, učinkovito rabo energije in daljinsko energetiko.
Kot je v zvezi z uvajanjem obnovljivih virov energije poudaril dr. Robert Golob (GEN-I), glede na dogajanje na energetskem trgu in glede na dolgoročne cilje o brezogljični družbi do leta 2050, ne gre več za vprašanje, ali bi ali ne bi uvajali OVE, ampak za ključno vprašanje, kako oz. na kakšen način izpeljati ta prehod, da bo od tega imelo koristi čim več prebivalcev Slovenije. Kot je menil, je to treba uresničiti tako, da bo razpršena proizvodnja na tem področju kontrolirana.
Večji izzivi pri uvajanju net-meteringa
Predstavnik Gospodarskega interesnega združenja električne energije mag. Boris Sovič je med drugim opozoril, da bo kljub znižanju oz. ukinjanju subvencij treba zagotoviti nadaljevanje razvoja sončnih elektrarn in drugih razpršenih virov ter njihove umestitve v elektroenergetsko omrežje, pri čemer je ena od rešitev tudi uvedba sistema net-meteringa. Pri tem mora biti ta sistem obravnavan celovito, da bo zagotovljena enakopravna obravnava za vse uporabnike distribucijskega omrežja z minimalno socializacijo stroškov. Še poseben izziv pri net-meteringu pomeni obračunski sistem. Tako bo še pred uvedbo tega koncepta treba analizirati stroškovne vplive OVE na distribucijsko omrežje. Preučiti pa bo treba tudi gibanje cen za uporabo omrežja za različne scenarije gradnje obnovljivih virov.
V omenjeni razpravi so sodelovali tudi dr. Peter Novak (Energotech), Bojan Kuzmič (Agencija za energijo), Mojca Kert (Petrol Energetika), mag. Stane Merše (IJS), Milenko Ziherl (Eko sklad) in mag. Marko Femc (ZSFI).
Lovci za novce so povsod!
Kot je med drugim poudaril dr. Peter Novak (Energotech), ki je povezoval razpravo, so napake glede OVE v minulih letih nastale zaradi neupoštevanja stroke. Zato je res že skrajni čas, da se stroka, bistveno bolj kot doslej, vključi v pripravo vseh predpisov na tem področju. Omenil je tudi, da naj bi tisto, kar bi glede uvajanja OVE izdelali doma, pomenilo večjo dodano vrednost, kar naj bi bilo tudi naše vodilo pri tej zgodbi. Nadalje je poudaril, da je pri uvajanju OVE potrebna večja previdnost, saj so lovci za novce povsod. Poleg tega je glede obnovljivih virov v sklepnem delu opozoril še na obveznosti Agencije za energijo na mednarodnem področju in na potrebo po ureditvi financiranja. Opozoril pa je tudi na potrebo po bolj racionalnem in varčnem ravnanju na področju kadrov ter na potrebo, da bolj izkoristimo menedžment naših umskih resursov.
Brane Janjić, Miro Jakomin