Dolžina omrežja na merilno mesto v Sloveniji je višja od povprečja v EU
Mag. Duška Godina iz Agencije za energijo je opisala dogajanje divjanja cen, ki so lani sprožile prve masovne odpovedi pogodb z distributerji, ki so žal v teh težkih razmerah tudi kršili pravila. Meni, da je agencija tu z razlogom, da se vse izvaja znotraj regulative in treba je bilo zagotoviti, da noben odjemalec v težjih časih ni ostal odkopljen, kar jim je tudi uspelo. Preprečiti je treba tudi morebitne nove neustrezne prakse. Poudarila je, da s predlogom o začasnem znižanju omrežnin, ki je bil nedavno sprejet na vladi, agencija ni bila seznanjena.
O regulativnih izzivih elektrodistribucije je spregovoril Uroš Blažica iz Elektra Primorska in GIZ DEE. Dolžina omrežja na merilno mesto je 57 odstotkov višja od povprečja v EU, kar pomeni, da je naše omrežje tudi toliko dražje. Potrebna je resna rekonstrukcija omrežja, če želimo doseči cilje, ki so pred nami. Predvideno je 4,2 milijarde vložka do 2030. Ta denar bo namenjen predvsem srednje in nizko-napetostnim objektom. 61 odstotkov vlaganj je predvidenih za novogradnje, da bodo omogočeni pretoki energije, ki se bodo dogajali v prihodnosti. Razvojni načrt predvideva 20 odstotkov lastnih sredstev in 15 odstotkov sredstev zadolževanja. Ogromno sredstev jim ob tem še manjka. Prva možnost, ki ostaja, je dodatno zadolževanje. Obstoječe finančne zaveze EDP-jev sicer zadolževanje močno ovirajo, največ se lahko skupaj zadolžijo za 145 milijonov. Druga možnost, ki jo je Blažica še omenil, je dokapitalizacija, tretja pa izdaja zelenih obveznic. Potrebni bodo kompromisi. Omrežnina bi se morala po nekaterih izračunih povečevati vsaj za okoli 17 odstotkov vsako leto, če bi želeli slediti povečevanjem stroškov obnavljanja in investicij terazstavljenim podnebno-energetskim ciljem.
Zmanjšanje stroškov za odjemalce na nižjih in zvišanje za odjemalce na višjih napetostnih nivojih
O prenovi obračuna omrežnine je spregovoril mag. David Batič iz Agencije za energijo. Njihova želja je spodbudit učinkovitejše delovanja omrežja in omogočili optimizacijo stroškov na strani uporabnikov. Cilji so spodbujanje učinkovitejše uporabe z aktivnim odjemom individualno ali v skupnosti, spodbujanje uporabe novih tehnologij in storitev ter optimizacija stroškov uporabe omrežja. Potrebna je izboljšana metodologija, ki naj bi začela veljati s prvim januarjem 2023 in dodelana ciljna metodologija do leta 2030.
Nova metodologija omogoča časovno diferencirano zaračunavanje uporabe omrežja. Proizvajalci in hranilniki za predajo energije v omrežje ne bodo plačali omrežnine za uporabo omrežja. Zagotovljena bo možnost optimizacije stroškov aktivnem odjemu – tudi v okviru samooskrbe. Časovno razlikovanje bo večje, predvidene so nove odjemne skupine, sezone in časovni bloki. Spremenjena bo tudi klasifikacija uporabniških skupin, drugačen bo obračun presežne moči, prilagojena obračunska moč za odjemalce v samooskrbi. Drugačen bo tudi obračun proizvodnje in hranilnikov. To bo pomenilo zmanjšanje stroškov za odjemalce na nižjih napetostnih nivojih in zvišanje za odjemalce na višjih napetostnih nivojih. Znotraj manjših odjemalcev bo zvišanje stroškov za tiste, ki porabijo manj energije in zmanjšanje stroškov za tiste, ki bodo porabili več. Nova zasnova tarif bo omogočala nadgradnjo z lokalno dinamično omrežninsko tarifo. S tem bodo spodbudili bolj učinkovito izrabo sistema, zagotovili doseganja koristi aktivnega odjema in energetskih skupnosti, spodbujali bodo investicije na strani uporabnika. Zagotoviti želijo nevtralno pozicijo uporabnikov omrežja pri zagotavljanju sistemskih storitev. Omogočili bodo aplikacijo lokacijskih dinamičnih tarif, ki bodo skladne z zahtevami metodologij EU. Prenovo vidijo kot dolgoročen proces, proces evolucije v neko ciljno metodologijo leta 2030, ki bo še bolj dinamična. Ta je že razdelana, zahtevala pa bo dodatno prilagoditev procesov in bo prinesla dodatne prednosti.
Prihajajoče spremembe v bilančnem obračunu je komentiral mag. Borut Rajer, direktor energetskega področja Borzen. Temelj Bilančnega obračuna je ugotavljanje, ovrednotenje in finančna poravnava odstopanj bilančnih skupin. Operater trga bo na spletni strani objavil dokument z več informacij še ta mesec. Sprememba modela bo vidna skozi spremembo pravil za delovanje trga z električno energijo. Uveljavitev novega modela pa je predvidena s prvim januarjem 2023.
Pomemben je preboj trga prožnosti
Na tokratni konferenci Prosperie so se dotaknili tudi trga prožnosti. Pojasnila sta ga dr. Tine Marčič iz Agencije za energijo in James Johnston iz podjetja Piclo Flex v Veliki Britaniji. V sklopu omizja na to temo pa je dr. Jurij Curk iz Elektra Ljubljana povedal, da se pozna, da smo pri razvoju trga s prožnostjo še zelo na začetku. Lansko leto so začeli izvajati fleksibilnost na eni od transformatorskih postaj, drugo leto pričakujejo že res opazno širjenje, potrebujejo pa tudi oceno o odzivnosti. Trenutno je okoli 7-odstotni interes udeležencev. Dr. Rok Lacko iz GEN-I je povedal, da zaenkrat sodelujejo z operaterji prenosnega omrežja, ni pa to edini kupec. Gregor Omahen iz družbe ELES pa je dodal, da se najbolj razlikujemo v mnenjih glede možnega pristopa. Lahko le sledimo potrebam, za katere pričakujemo, da bodo naraščale, ali pa se postavimo v vlogo agresivnega voditelja, naredimo preboj in gremo na veliko v investicije, ki bodo v začetku večje od odjema, a se bodo v določenem času povrnile. ELES je tako naredil s hranilniki, zdaj pa smo v podobni situaciji na trgu prožnosti. Potrebujemo takoimenovani preboj, da se zadeva tudi v praksi vzpostavi.
Dr. Rok Lacko se strinja, da bo potreba slovenskega trga po prožnosti kmalu velika, ampak bi sam najprej sistemsko uredil to področje in se šele potem lotil realizacije. Za sistemsko ureditev na področju zelene energije si GEN-I želi skupaj z elektro distribucijami in v sodelovanju z Elesom, predvsem prispevati potrebne podatke. Pri tem ne gre zapostaviti tudi vloge Borzena in Agencije za energijo.
Mag. David Batič iz Agencije za energijo si želi, da bi pri uvajanju trga prožnosti šli po najbolj optimalni poti. Da bodo najprej zagotovljeni pogoji in razrešena ključna odprta vprašanja, saj bo potem lažje delati preboj, pri čemer pa mora ostati koncept odprt. Velikokrat se namreč zgodi, da želimo veliko narediti sami in smo prehitro specialisti za vse. Pomembo je, da se vsaka ključna veja ukvarja s svojim temeljnim poslom. Ponudnik take platforme mora biti neodvisen, ker bo lažje poskrbel za inoviranje, komercialni del in integracijske vidike.
Regulator mora prepoznati vrednost investicije, ne samo njenega stroška
Jan Kostevc iz agencije ACER je opozoril, da v preteklosti ni bilo konkurenčnih tehnologij. Pametna omrežja niso obstajala. Trg je bil povsem drugačen in razvoj je očiten. Če mu želimo slediti, so potrebne investicije in koristi investicij morajo presegati njihove stroške. Potrebe po novi infrastrukturi se v prihajajočih desetletjih vsaj podvajajo, izgradnja in umestitev v prostor pa postajata vse težja. Stroške bi se dalo omejiti z uporabo pametnih tehnologij, regulator pa mora prepoznati pravo vrednost investicije, ne samo njenega stroška.
Barbara Karl iz SODO je spregovorila o zasilni in nujni oskrbi končnih odjemalcev in pomembnosti aktivne vloge končnih odjemalcev pri zagotavljanju dobave električne energije. Distribucijski operater v zadnjem času ni odobril nobene nujne oskrbe. Razlog so striktno postavljeni kriteriji in dejstvo, da so prosilci za nujno oskrbo že prejemniki socialne pomoči. Zasilna oskrba je sicer ukrep, ko distribucijski operater zagotovi nemoteno dobavo električne energije končnim odjemalcem, ki jim je prenehala veljavnost pogodbe o dobavi. Pri zasilni oskrbi na zahtevo so upravičenci gospodinjski ali mali odjemalci, pri čemer pa je ta možnost namenjena zgolj za premostitev izrednih razmer na trgu. Cilj je spodbuditi aktivnost odjemalcev, s čimer se je strinjal tudi mag. Bogomil Jelenc iz SODO in poudaril, da je bistvo za dsoeganje večje učinkovitosti na tem področju opolnomočenje in informiranje odjemalca.
Tudi Luka Jazbec iz družbe GEN-I je bil mnenja, da je odjemalec v ospredju vsega, omrežja namreč obstajajo zaradi nas in za nas. Tudi razogljičenje je cilj za nas. Razvoj evropsko podnebno energetske politike v ospredje postavlja končnega uporabnika. Odločilno desetletje se je že začelo, če želimo priti do ciljev iz programa Pripravljeni na 55. Pri tem je pomembna rast samooskrbe, opolnomočenje odjemalcev in občanov ter vzpostavitev trga prožnosti na distribucijski ravni. Opozoril je tudi na pomembnost demokratizacije energetike in na to, da vlada, ko se na trgu pojavijo problemi, odreagira čim hitreje.
Beseda samooskrba je izrabljena in napačno interpretirana
Tokratna konferenca se je zaključila s strateškim omizjem na temo regulativnih izzivov zelene energetike, na katerem so nastopili mag. Aleksander Mervar iz Elesa, Marjan Eberlinc iz Plinovodov, mag. Duška Godina iz Agencije za energijo in mag. Boris Kupec iz GIZ DEE. Mag. Mervar je je najprej poudaril, da ima ELES in s tem Slovenija eno najbolj razvitih prenosnih omrežij v Evropi. Glede prihodnosti energetike pri nas pa ga skrbi, da se družba ne zaveda in ni pripravljena sprejeti stroškov za zansljivo oskrbo z električno energijo, ki bodo v prihodnosti višji, kot so danes. Opozoril je, da je napočil čas, ko bo treba pogledati resnici v oči. "Veliko poslušamo o samooskrbi. Pa se zavedamo, kaj ta beseda sploh pomeni? Dokler imamo vetrna polja in sončna polja, ki se bodo morala priklapljati na omrežje in bodo odvisna od omrežja, potem je govoriti o samooskrbi površno", je dejal mag. Mervar in izrazil zaskrbljenost nad tem, kako bo ELES v prihodnje zagotavljal prihodke. Kot je dejal, ima slovenski skrbnik omrežja najnižje prihodke od kilovatne ure v primerjavi z državami zahodne Evrope. Poudaril je tudi, da verjame v elektrolizo po letu 2030 in tudi v nekatere nove tehnološke rešitve, ni pa glede tega optimist.
Marjan Eberlinc pa je kot ključno vprašanje energetske prihodnosti navedel obvladovanje tveganja in dejstvo, da moramo biti do leta 2025 že pripravljeni tudi na vključitev vodika v sistem.
Vlada Agencije za energijo z vsebino interventnega zakona ni predhodno seznanila
Mag. Duška Godina je iskreno spregovorila o interventnem zakonu vlade. Povedala je, da na Agenciji za energijo nekatere ukrepe zelo pozdravljajo – energetski vaučerji so zelo dobrodošli in so eden tistih ukrepov, ki jih je predlagala tudi Evropska komisija. Kar se tiče neplačevanja distribucijske omrežnine in neplačevanje nekatrih prispevkov za skrbnika omrežja in distribucijo za obdobje treh mesecev, pa je dejala, da so bili v Agenciji presenečeni, ker gre za dva vira, ki nista socialni instrument, na katerem bi lahko varčevali. Vlada jih tudi ni seznanila s tem predlogom, niti jih ni vprašala za mnenje. Pogrešajo pa na Agenciji glas distribucije. Mag. Boris Kupec je v nadaljevanju izpostavil, da je za sprejem pravih odločitev potrebno imeti celovit pogled na delovanje energetskega sistema. Sistem je namreč tesno povezan in ga je treba tako tudi obravnavati. Glede zelene tarnsformacije pa je dejal, da jim je v distribucijskih podjetjih že uspelo spremeniti miselnost zaposlenih v smeri družbene, okoljske in ekonomske odgovornosti. Potrebuje pa distribucijsko omrežje ogromne dodatne investicije, da si bomo sploh lahko privoščili prožnost. Predlog interventnega zakona jih je zato presenetil, saj bo izpad prihodka precej ogrozil sprejete načrte poslovanja, pri čemer so že tako bili prisilejni sprejeti nekaj nujnih ukrepov. Imajo tudi obveznosti do investicijskih bank in lahko pričakujejo resne težave pri poslovanju v prvi polovici leta. Pričakujejo sicer, da se bo to finančno breme razpršilo na več igralcev v energetskem prostoru.
Mag. Mervar je na dejstvo, da je bil ELES iz ukrepov izvzet odgovoril, da, ko je govora o ukrepih, vlada verjetno upoštevala to, koliko je glede na prihodke že doslej več plačeval državi. ELES naj bi po njegovih besedah plačal tri krat več denarja, kot distribucija.
V nadaljevanju je pohvalil Agencijo, ki je pri postavljanju regulatornih okvirjev v zadnjih treh letih naredila velike korake – tudi to, kako spodbuditi igralce v energetiki k inovtivnim rešitvam. Ob tem je še poudaril, da bodo naložbe v zeleno prihodnost drage, zato je čas, da začnemo govoriti v tej državi pošteno. Potrebno je podajati informacije, ki so realne, je dejal Mervar in izpostavil, da nam e-mobilnost in toplotne črpalke lahko zaradi nestanovitne porabe sesujejo sistem. Glede pravil vkjlučevanja toplotnih črpalk in polnilnih postaj v sisitem še nimamo ustrezne zakonodaje, zato bi bilo treba z njeno pripravo pohiteti.
"Predvsem pa bo med akterji v energetsekm sistemu potrebnega več medsebojnega zaupanja, če bomo želeli narediti zeleni prehod čimbolj poceni in učinkovito", je sklenil svoja razmišljanja mag. Mervar.
Slovenija ima naravne vire, ki bi jih bilo pametno izkoristiti
Mag. Duška Godina je povedala, da se ji zdi dvig omrežnine za distribucijo in prenos v prihodnosti smiseln. Zadnji dogodki so pokazali, da lahko tudi energetiko, ki je veljala kot zelo varno poslovno okolje, pretresejo nepredvidljivi dogodki in samo s sodelovanjem in zasledovanjem skupnega interesa lahko prebrodimo take situacije. V teh razmerah je pomemben tudi pogled naprej. Vsa prizadevanja Agencije so po njenih besedah zelo povezana z dolgoročno koristjo potrošnika in najmanjšimi možnimi stroški. Mag. Boris Kupec je poudaril, da drži, da je energija tržno blago, zagotovo pa tudi dobrina, s katero je potrebno v prihodnosti še bolj skrbno ravnati. Blaginja naroda je v skrbi za okolje in tudi podjetja je terba usmeriti v to, da bomo zanamcem pustili ohranjeno naravo in, da bodo ti na naše delo gledali z zadovoljstvom. Marjan Eberlinc je izpostavil, da smo se v energetski krizi naučili, da smo zelo ranljivi. Naučiti se moramo še, da je treba v okviru možnosti, ki jih imamo, delovati maksimalno učinkovito. Na samem koncu pa je mag. Aleksander Mervar napovedal, da bo letošnje leto zelo zanimivo, predvsem glede pilotnih projektov in dodal, da imamo v Sloveniji sonce, vodo, biomaso in še kaj, kar bi bilo pametno izkoristiti.