Mojca Černelč Koprivnikar je na začetku konference poudarila, da nova evropska in nacionalna energetska regulativa vedno bolj krojita poslovanje podjetij, zato je ključnega pomena, da smo sproti dobro seznanjeni z vsemi novostmi, ki jih prinašata, čemur so tudi namenjena tovrstna vsakoletna srečanja.
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je v uvodnem nagovoru izpostavil, da so bila v ospredju dela ministrstva v minulem obdobju reševanje energetske krize, zagon solarizacije in sprejem področne zakonodaje, povezane s hitrejšim uvajanjem naprav za proizvodnjo iz obnovljivih virov, zakonom o energetski politiki, lažjim umeščanjem energetskih objektov v prostor in podobno. Kot je dejal, nam je v zadnjem letu uspelo podvojiti zmogljivosti sončnih elektrarn, čeprav še zaostajamo za prvotnimi načrti, pri čemer je po njegovem glede na osončenost Slovenije sončna energija tudi eden ključnih prihodnjih energetskih virov.
S podzakonskimi akti naj bi uvedli tudi stimulativne ukrepe za pospešitev izrabe vetrne energije, pri obeh virih pa naj bi gradili predvsem na samooskrbnih skupnostih. Mag. Bojan Kumer je dejal, da z EZ2 končujemo desetletno obdobje prenosa evropske zakonodaje v naš pravni red oziroma v področne zakone in zakonodajo prilagajamo dejanskim razmeram v smeri prizadevanj za prehod na konkurenčne energetske vire. Ob tem pa seveda to delo še ni končano, saj se tudi evropska zakonodaja ves čas dopolnjuje in nadgrajuje, tako, da nas v prihodnje čaka še prenos petih novih evropskih direktiv, kot je denimo prenova energetskega trga, plinski paket ter smernice o učinkoviti rabi energije in večji energetski učinkovitosti stavb. Na ministrstvu veliko naporov vlagajo tudi v pripravo končnega besedila NEPN, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji poslati do konca junija. Glede pobude za sklic posvetovalnega referenduma glede prihodnje izrabe jedrske energije oziroma izgradnje JEK2 pa je dejal, da se mu zdi preuranjena, saj še vedno nimamo odgovorov glede dveh ključnih vprašanj, in sicer kakšna naj bo moč nove jedrske elektrarne in koliko nas bo to sploh stalo, ki sta bistvenega pomena za lažjo odločitev javnosti, ki je sicer nadaljnji uporabi jedrske energije po vseh anketah večinoma naklonjena. Ob tem je še dodal, da si na ministrstvu sicer prizadevajo za čim hitrejšo pospešitve vseh postopkov povezanih s projektom JEK2, pri čemer pa si ne moremo privoščiti, da bi se ta več milijardni projekt zaradi morebitnih proceduralnih napak, podobno kot izgradnja HE Mokrice, zavlekel in na koncu pristal na sodišču.
Nov način obračuna omrežnine ne pomeni dviga stroškov, ampak njihovo pravičnejšo porazdelitev
Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je v svojem predavanju pojasnila, zakaj je bila prenova obračuna omrežnine nujna, pri čemer je izpostavila, da so se razmere v energetskem sektorju v zadnjih letih bistveno spremenile, pa tudi evropska zakonodaja v ospredje vse bolj postavlja odjemalce in njihovo aktivnejšo vlogo. Kot je dejala, so bila izhodišča za reformo postavljena že pred leti, ko so bile objavljene prve smernice v podporo zelenemu prehodu, še bolj pa z zadnjimi evropskimi pobudami na področju energetske politike, ki vse po vrsti vključujejo večjo vlogo odjemalcev. Agencijo so pri uvedbi sprememb poleg tega vodile tudi napovedi o pospešeni elektrifikaciji industrije, sistemov ogrevanja in prometa ter možnosti, ki jo nudijo sistemi naprednega merjenja. Omenjena dejstva pomenijo tudi potrebe po dodatni okrepitvi elektroenergetskega omrežja, pri čemer naj bi v okrepitev in posodobitev omrežja v naslednjih desetih letih namenili blizu 4 milijarde evrov, poglaviten delež sredstev za pokrivanje teh naložb pa prispeva prav omrežnina. Agencija za energijo se je zato reforme obračuna omrežnine lotila tudi z namenom, vsaj delnega zmanjšanja potrebnih naložbenih sredstev oziroma vsaj prenosa dela potrebnih investicij v poznejše obdobje, predvsem pa tudi s ciljem pravičnejše prerazporeditve stroškov oziroma večje obremenitve tistih, ki večje stroške v omrežju tudi povzročajo. Ključne spremembe, ki jih prinaša nov način obračunavanja omrežnine, so sicer sezonska in dnevna diferenciacija tarifnih postavk obračunavanja, razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo ter večja stroškovna obremenitev tarifnih postavk za moč. Mag. Duška Godina je ob tem še poudarila, da prilagajanje odjema ni dolžnost, ampak predvsem za večje porabnike tudi priložnost za večje obvladovanje stroškov povezanih z električno energijo ter, da omrežnina vsaj še dve naslednji leti ostaja nespremenjena. Bo pa ob tem prišlo do prerazporeditve stroškov ali povedano drugače, z novim sistemom naj bi predvsem odpravili ugotovljene anomalije in zagotovili pravičnejšo razdelitev bremen.
Rzabremenitev omrežja pomeni tudi zmanjšanje potreb po investicijah
Predsednik uprave Elektra Primorska in GIZ distribucije Uroš Blažica je v nadaljevanju nagovoril izzive, ki skrbijo distributerje ob vstopu v novo regulatorno obdobje in ob tem poudaril, da prenovljeni tarifni sistem sicer prinaša v primerjavi s prejšnjim celo vrsto izboljšav. Izrazil je tudi upanje, da bo nov način obračunavanja omrežnine odjemalce spodbudil k bolj aktivnemu spremljanju odjema in moči, pri čemer je slednja tudi tisti poglavitni element, na osnovi katerega se načrtujejo potrebne investicije. Kot je še dejal, je tarifni sistem živ sistem in ga bo treba aktivno spremljati skozi prehodno obdobje in tudi pozneje ter prilagajati novim zahtevam.
Sicer pa glede na napovedi v naslednjem regulatornem obdobju do leta 2028 obstajajo velika pričakovanja, povezana s potrebnimi dodatnimi investicijami v distribucijsko omrežje, ki naj bi se v naslednjih letih podvojile ali celo potrojile. Ob tem je, kot možnost za ublažitev potreb po velikih naložbenih sredstvih, poleg novega načina obračunavanja omrežnine, ki naj bi vplival na racionalnejšo izrabo omrežja, omenil še vlaganja v pametne rešitve in digitalizacijo. Kako zasičeno je že distribucijsko omrežje, pa po njegovem veliko pove že podatek, da na odobritev vloge za priključitev na omrežje novih proizvodnih enot čaka približno 21 tisoč vlog ter, da se je odstotek zavrnitev vlog zaradi prezasedenosti omrežja iz 3 do 5 odstotkov pred dvema letoma dvignil že na 17 odstotkov.
Da je tarifni sistem živ dokument, katerega uspešnost bomo lahko ocenjevali šele po njegovi dejanski uvedbi v prakso, je izpostavil tudi mag. David Batič, vodja sektorja za razvoj in monitoring trga v Agenciji za energijo. Kot je dejal, so v novo metodologijo za obračun omrežnine vgradili veliko spodbud, ki odjemalcem omogočajo dodatne prihranke, pri čemer priložnosti niso omejene samo na končne odjemalce, ampak se dotikajo različnih deležnikov. Se pa tudi na osnovi prvih odzivov na uvedene spremembe učijo in bodo sistem tudi sproti še izboljševali. Vsekakor pa se ob teh spremembah zastavlja tudi vprašanje, ali smo kot družba in posmezniki nanje sploh pripravljeni in jih sprejemamo kot priložnosti.
Vplivni dejavniki oblikovanja tarif
O izzivih tarif v prihodnosti je spregovoril dr. Jurij Klančnik iz Elesa. Predstavil je bodoče vplivne dejavnike oblikovanja tarif za uporabo prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji.
Izpostavil je vpliv proizvodnje obnovljivih virov na omrežja oziroma na investicije, posledično pa tudi na oblikovanje tarif. Danes zmogljivosti na področju obnovljivih virov v Evropski uniji znašajo 209 GW sončnih in 225 GW vetrnih zmogljivosti, medtem ko bi do leta 2030 morali doseči 592 GW sončnih in 510 GW vetrnih zmogljivosti. Konična poraba v EU je danes 441 GW, vendar zaradi volatilnosti tega OVE ne morejo zagotavljati in so nujne rezervne zmogljivosti. Po drugi strani pa poleti prihaja do presežne proizvodnje in posledično negativnih cen energije. Nujna bodo torej vlaganja – kar bomo brez spremembe tarif težko dosegli.
V Sloveniji trenutno beležimo velik porast pri nameščanju sončnih elektrarn, ki pa je problematičen z vidika preobremenitve omrežja. Slednje bo torej treba okrepiti, kar bo zahtevalo znatne investicije. Hkrati rast umeščanja obnovljivih virov zaradi njihove nezanesljivosti pomeni, da bo treba umestiti tudi ustrezne rezervne zmogljivosti, ki bodo uravnavale proizvodnjo. Za vsakih 5 MW energije iz obnovljivih virov potrebujemo 3-5 MW rezervnih virov, je izpostavil. To torej pomeni, da nadaljnja integracija obnovljivih virov vpliva tudi na povečanje sistemskih stroškov – več, kot je OVE, večja so namreč potencialna nihanja in več rezervnih zmogljivosti potrebujemo. Vse to pa bo vplivalo tudi na oblikovanje tarif.
Okrogla miza: izzivi zelenega prehoda
O regulativnih izzivih omrežij in zelene energetike za 2024 so na okrogli mizi razpravljali mag. Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, Uroš Blažica, predsednik GIZ DEE, dr. Jurij Klančnik iz Elesa in mag. Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Med poudarki omizja je bila razprava na temo vprašanj spremembe omrežnine in predvsem ozaveščenost odjemalcev – prav slednjim bo treba nameniti še več informacij, da bodo lahko sprejemali morebitne spremembe svojih navad. Agencija za energijo v ta namen pripravlja brošuro, ki jo bodo prejela gospodinjstva, da se bodo odjemalci lahko informirano odločali o svojem odjemu.
Delovanje distribucijskih podjetij pa v tem času bolj kot sprememba omrežnine obremenjuje veliko število prejetih vlog za soglasja za priključitev sončnih elektrarn. Blažica ob tem opozarja, da tolikšnega števila priključitev omrežja žal kljub nenehnim prizadevanjem za okrepitev in vlaganjem v omrežja, slednja tega ne bodo prenesla, zato predvidevajo porast pri številu zavrnjenih vlog.
Medtem pa letošnje leto na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zaznamuje predvsem sprejem štirih novih zakonov, med katerimi je tudi kompleksen in za energetiko še posebej ključen energetski zakon EZ2. Poleg tega načrtujejo tudi novelo Zakona o uvajanju naprav iz obnovljivih virov energije, podnebni zakon, novelo zakona o oskrbi z električno energijo, prihodnje leto pa prihaja že novi paket zakonov.
Na ministrstvu pa pripravljajo tudi različne razpise za subvencije, med katerimi bodo tudi subvencije za nakup hranilnika k obstoječim sončnim elektrarnam. Seršenova je napovedala tudi nadaljnje spodbude in subvencije za uvajanje zelenih naložb.
Prihodnost omrežij
Ozka grla in priložnosti zelenega prehoda na področju električnih omrežij je predstavil dr. Konstantin Petrov iz DNV Energy Systems Germany. Predstavil je izhodišča, ki spodbujajo energetski prehod, značilnosti prehoda, kot so rast obnovljivih virov ter rast porabnikov (e-vozila, toplotne črpalke, elektroliza …), hiter razvoj novih tehnologij na področjih shranjevanja, odziva na potrebe in pametnih rešitev, dvostranski pretoki elektrike in fleksibilnost omrežij ter naraščajoča povezanost na področju prenosa in tržne integracije. Značilnosti prehoda pa zajemajo velike investicije v krepitev robustnosti omrežij, nove tržne deležnike, naraščajočo kompleksnost upravljanja omrežij in pametne tehnologije za nadzor in komuniciranje. Vse to so dejavniki, ki vplivajo na prihodnji razvoj omrežij in na prihodnja vlaganja v razvoj in krepitev prenosa energije ter fleksibilnost omrežij, pa tudi na oblikovanje in določanje tarif, vplivajo pa tudi na regulativo.
V drugem delu se je dotaknil še regulacije plinskih omrežij in njihove prihodnosti ter priložnosti na tem področju, kot so priložnosti na področju vodika.
Tržne razmere v letu 2024
Trajnostni odziv na podnebno in energetsko krizo skozi prizmo načrta Fit for 55 in reformo trga električne energije EU je predstavil mag. Luka Jazbec iz družbe GEN-I. Kot je povedal, je letošnje leto prelomno leto z več vidikov, tudi z vidika EU volitev, saj prihaja nov parlament in komisija. V času iztekajočega se mandata pa se je zgodilo marsikaj, vključno s podnebno krizo, ki je spodbudila načrte za zeleni prehod, ter energetsko krizo, ki je močno pretresla energetske trge.
Danes se v primerjavi z zadnjima dvema letoma cene gibljejo v »udobnem« območju 70-100 €/MWh, kar je bistveno nižje od viškov, ki so jih dosegali v zadnjem obdobju, z najvišjo ceno 1000 €/MWh. Z reformo trga in ugodnimi vremenskimi razmerami za proizvodnjo so se razmere v zadnjem obdobju močno umirile, čeprav so bile pred krizo še vedno bistveno nižje. Ključni dejavniki reforme trga električne energije so bili pogodbe o nakupu energije (PPA), pogodbe na razliko (CfDs), razglasitev energetske krize in spodbujanje fleksibilnosti – slednje tudi z opolnomočenjem aktivnih odjemalcev.
Kateri bodo plini prihodnosti?
Konferenco je zaključil pogovor moderatorke Mojce Černelč Koprivnikar z Matjažem Sušnikom iz Plinovodov, ki sta odprla razpravo o prihodnosti plinov. Dotaknila sta se proizvodnje biometana, zelenega vodika, zemeljskega plina, pa tudi mešanic plinov. Kako hitro pa bomo prišli do tega, da bomo potrebovali vodikovo omrežje, pa bo verjetno trajalo pet ali deset let, ali pa še celo kakšno desetletje več, je izpostavil Sušnik.
Poraba zemeljskega plina je sicer tudi v Sloveniji nekoliko padla, delno zaradi mile zime, delno zaradi prilagoditve odjema v industriji. Poraba naj bi sicer ponovno porasla z uvedbo nove plinsko parne enote TE-TOL.