Pogovor s predsednikom energetske zbornice Slovenije Marjanom Eberlincem.
S predsednikom Energetske zbornice Slovenije
Marjanom Eberlincem smo se pogovarjali tik pred zaostritvijo ukrepov zaradi epidemije koronavirusa oziroma v času, ko so energetska podjetja zaradi zavedanja o pomembnosti vloge, ki jo imajo za delovanje družbe, že izvajala poostrene varnostne in previdnostne ukrepe. Takrat nam je dejal, da se v kriznih razmerah pokažejo vse slabosti sistemov, ki sicer v normalnih razmerah dobro delujejo in dodal, da bodo tudi sedanje razmere pokazale, kako je v resnici občutljiv energetski sistem, pri čemer je odgovor na vprašanje, kako zagotavljati stoodstotno razpoložljivost v času izrednih razmer velik izziv za vse. Glede predvidene 75-odstopnje stopnje samooskrbe z električno energijo, zapisane v NEPN, pa je dejal, da sam meni, da za slovenske razmere ni ustrezna in bi morali stremeti k čim večjemu deležu proizvodnje iz domačih virov.
Poznejši razvoj dogodkov je pokazal, da so energetska podjetja na delovanje v kriznih razmerah dobro pripravljena in zagotavljajo nemoteno oskrbo z električno energijo tudi v takšnih nepredvidljivih in obratovalno zahtevnih trenutkih. Čeprav še ni mogoče napovedati, kdaj bo sedanje krize konec, je jasno, da lahko za doslej opravljeno delo tudi energetskemu sektorju že izrečemo pohvalno oceno. Na drugi strani pa pred njim ostajajo številni izzivi, ki jih je kriza, povezana z epidemijo, začasno zgolj potisnila v ozadje in se bo zato treba z njimi v prihodnje še odločneje spopasti. Kaj o njih misli prvi mož Energetske zbornice Slovenije smo skušali izvedeti v nadaljevanju.
V ospredju razprav na Energetski zbornici je bila v zadnjem času priprava NEPN, ki ga je vlada konec februarja tudi sprejela. V kolikšni meri so bile upoštevane vaše pripombe in kako ocenjujete končno različico dokumenta?
Energetska zbornica Slovenije je v okviru priprave NEPN na pristojno ministrstvo podalo svoje stališče, ki je vključevalo spodbudo energetskemu in podnebnemu dialogu na vseh ravneh, podporo prizadevanjem za čim prejšnji sprejem NEPN ter poziv k pripravi ter sprejetju podzakonskih in zakonskih aktov za doseganje podnebno energetskih ciljev. Na februarski seji upravnega odbora EZS smo se tudi odločno opredelili glede vsebine takratnega osnutka NEPN in podprli rešitve, ki niso bile vključene v takratni vsebini NEPN in, ki bi energetskim družbah dale podporo na področju izrabe hidroenergetskega potenciala v Republiki Sloveniji. Podprli smo tudi aktivnosti za izvedbo predhodnih pripravljalnih del za odločitev o gradnji jedrske elektrarne in plinsko parnih agregatov, kot nadomestilo za zastarele energetske objekte, ki kot gorivo uporabljajo premog. Nenazadnje je EZS v svojem stališču posebej poudarila podporo trem osnovnim energetskim stebrom ter energetsko samozadostnost in manjšo uvozno odvisnost. Menimo, da so bile naše pripombe resno obravnavane in v okviru možnosti hkratne obravnave okolijskega poročila širše usklajevane.
Končno različico dokumenta tako ocenjujemo predvsem kot dobro izhodišče za nadaljevanje dela, pri čemer bo treba glede na navedene cilje v NEPN do leta 2030 vzpostaviti ustrezne pogoje, sprejeti ključne odločitve in začeti z izvajanjem ukrepov, da bomo lahko po letu 2030 trend zmanjševanja emisij naravnali na doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Se vam zdijo zastavljeni cilji realno dosegljivi, ne samo glede potrebnih finančnih sredstev, temveč tudi glede potrebnih kadrov za izvedbo vseh naložb?
Financiranje prehoda bo zagotovo ena od najzahtevnejših nalog, s katero se bodo soočale vse evropske države. Menim, da bo za uresničitev programa zanesljivo treba angažirati več zasebnih sredstev, v čim večji meri izrabiti razpoložljiva javna in evropska sredstva. Ukrepi NEPN predvidevajo jasno in nedvomno podporo novim tehnologijam v obliki podporne sheme za prehodno obdobje in spodbujajo pripravo demonstracijskih projektov, kar je vsekakor pozitivno.
Zastavljeni cilji so po našem mnenju glede na ocenjene investicijske vrednosti težko dosegljivi, pri tem pa se zastavlja tudi vprašanje zagotovitve potrebnih kadrov za izpeljavo vseh teh nalog, ki je eno od ključnih. V procesu priprave NEPN in njegovih razgrnitev je namreč bilo prav to vprašanje večkrat izpostavljeno. Menimo, da imamo v Sloveniji za uresničitev zastavljenih ciljev sicer zadosti domačega znanja, izkušenj, želje in odločenosti, nujno pa moramo zagotoviti ustrezno okolje. Raziskava, ki smo jo opravili med energetskimi podjetji pred časom, je namreč pokazala, da priprave na investicijo vzamejo 85 odstotkov vsega časa ali konkretneje: o prehodu TE-TOL na plin smo začeli že razmišljati in se pripravljati pred petnajstimi leti, sama izgradnja blokov pa bo trajala dobro leto. Podobno velja tudi za daljnovode, pri čemer denimo priprave na povezavo z Madžarsko trajajo že dve desetletji, znani so tudi zapleti pri postavljanju vetrnic in podobno.
Kateri so po vašem mnenju ključni energenti na katere gre staviti v prihodnje?
Kot napoveduje evropski zeleni dogovor gre v prihodnje največ računati na nizkoogljične energente in seveda vse oblike obnovljivih virov. Upoštevati moramo, da ni enoznačnega evropskega recepta in da si bo vsaka od članic EU utirala svojo pot v ciljno podnebno nevtralnost do leta 2050.Slovenija v teh procesih ne bo izjema. V prehodnem obdobju bo po mojem mnenju kazalo pospešiti prehod na OVE povsod, kjer so prepoznani neizkoriščeni potenciali. Pomembno bo spodbujati komplementarne nizkoogljične vire obnovljivim virom, kot je to na primer plin, ter izvajati razvoj ob hkratnem upoštevanju pomembnega nuklearnega deleža. Menim tudi, da bo največji izziv energetskih družb pri snovanju energetskih projektov v Sloveniji predvsem v iskanju rešitev, ki jih bo terjalo okolje in vsi okoljevarstveni pogoji, saj je ta del naloge v postopku sprejemanja najzahtevnejši. V obravnavi in v odločanju o gradnji energetskih investicijskih projektov bodo v okviru sedanjih zakonodajnih okvirjev ostali le energetski projekti, ki bodo pridobili veljavno okoljevarstveno soglasje. NEPN sicer opredeljuje po letu 2030 razvoj velikih naprav za proizvodnjo električne energije v dveh alternativnih smereh razvoja. Ena smer je nadaljnja izraba jedrske energije z izgradnjo novega bloka, druga smer je izgradnja večjih plinsko parnih enot v kombinaciji z uporabo zemeljskega plina oziroma sintetičnega naravnega plina. Menim, da je smiselno iskati povezovanje obeh tehnoloških rešitev glede na zunanje okoliščine in stanje obeh tehnologij v tem obdobju. Samo jedrska ali pa samo plinska opcija ne prinašata želene rešitve, vsaka je po svoje nujno potrebna, plinska kot prilagodljiva in komplementarna vse večjemu deležu OVE in jedrska kot pasovno najugodnejša rešitev. Slednje dokazujejo tudi rešitve v tradicionalno jedrskih državah, kot je Francija, kjer je rešitev v povezovanju obeh opcij in dolgoročnem prehodu plinskega dela v pretežnem delu na obnovljive pline.
Nikakor torej ne gre staviti na samo enega ključnega nosilca, nenazadnje je prav večja razpršenost in združevanje različnih energetskih virov ter sektorjev tudi cilj energetske tranzicije.
Na WEC-ovi lestvici smo z lansko oceno glede treh ključnih dejavnikov v energetiki v primerjavi z letom prej zgubili nekaj mest. Kateri so tisti ključni elementi, ki so vplivali na slabšo oceno?
Primerjava indeksa energetske trileme Svetovnega energetskega sveta (WEC) za leto 2019 je Slovenija dejansko dosegla nekoliko slabši rezultat v primerjavi z letom 2018, a uvrstitev ocenjujem še vedno kot odlično. Razlogov za razliko je lahko več, če se omejimo zgolj na tiste, ki jih izpostavlja sam nosilec študije, je z indeksom 2019 uvedel vrsto novih indikatorjev in modifikacijo obstoječih v primerjavi s tistimi predhodnega leta. Slednje pomeni, da uvrstitve med obdobji po časovni skali niso tako enoznačno primerljive, bistveno bolj pomemben je sam profil države, ki po tematikah prikazuje, kako je država uspešna pri izpolnjevanju posameznih meril. V Sloveniji moramo predvsem poskrbeti za novo infrastrukturo in zgraditi energetske objekte, ki bodo zagotavljali nadaljnjo kakovost oskrbe in tako visoke ocene WEC tudi v prihodnje.
Katerim vprašanjem boste v naslednjih mesecih v okviru Energetske zbornice namenjali največ pozornosti?
EZS ima v načrtu dela vrsto nalog. Tako bomo intenzivno spremljali delo pristojnih institucij in sodelovali pri izdelavi Energetskega koncepta Slovenije, spremljali in sodelovali pri vpeljavi Zimskega paketa v naš pravni red in izvajali še vrsto drugih nalog, ki smo jih zapisali v Poslovni načrt za tekoče leto. Veliko dela nas čaka še v okviru dogovarjanja s sindikati glede uveljavljanja Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva in Kolektivne pogodbe premogovništva, pri katerih EZS zastopa delodajalce. EZS ima pet sekcij in vse aktivno delujejo, vsaka od njih spremlja svoje področje dela, nekatere pripravljajo dogodke, pogovori so se začeli tudi o priključitvi Slovenskega nacionalnega komiteja WEC kot posebne sekcije EZS. Zbornica prepoznava možnosti za dosedanje sinergije energetskih akterjev, zato je prav povezovanje različnih energetskih akterjev v Sloveniji izrednega pomena za delo vnaprej.