Z uporabo stisnjenega zemeljskega plina (CNG) in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) se odpira pot v čistejšo prihodnost prometa.
Uporaba vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG) v osebnem prometu in vozil na utekočinjen zemeljski plin (LNG) v tovornem prometu predstavlja pomemben ukrep za zmanjšanje izpustov, predvsem prašnih delcev, zato se njihova uporaba strateško spodbuja in pospešuje.
Kot je dejal Srečko Trunkelj, namestnik direktorja Energetike Ljubljana in odgovorni za razvoj polnilnic, si njihovo podjetje kot največji ponudnik goriva za okolju prijazna vozila na zemeljski plin v Sloveniji prizadeva za širitev uporabe in mreže polnilnic. V Ljubljani so trenutno aktivne tri polnilnice za vozila na zemeljski plin, in sicer dve za vozila na stisnjen zemeljski plin (CNG) in ena za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin (LNG).
Pomemben korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa
Do leta 2020 se bosta obstoječim polnilnicam pridružili še dve, in sicer polnilnica za osebna vozila v Stanežičah (CNG) in polnilnica za osebna in tovorna vozila (CNG in LNG) na Letališki cesti. Po besedah Trunklja je tovorni promet še vedno ključni krivec za povzročanje približno četrtine emisij CO2, saj je še vedno v največji meri odvisen od nafte. Zato uvedba utekočinjenega zemeljskega plina kot pogonskega goriva predstavlja pomemben korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa in izpustov iz tovornega prometa.
Zavedanje o podnebnih spremembah in poznavanje njihovih ključnih povzročiteljev se krepi. Danes se tako ob ogljikovem dioksidu vse pogosteje pogovarjamo o črnem ogljiku, to je tistem vidnem delu črnih saj, katerega glavna vira sta promet in kurjenje lesa. Ob nenehnem prizadevanju za ozaveščanje je pomembno tudi zavedanje, da ima vse, kar storimo na lokalni ravni, tudi regionalni in celo globalni učinek. Zemeljski plin v Sloveniji kot tranzitni državi zato predstavlja dobro alternativo za čistejše okolje, tako v osebnem kot težkem tovornem prometu.
Zemeljski plin v porastu tudi drugod po Evropi
Uporaba zemeljskega plina doživlja preporod tudi v ostalem delu Evrope, saj omogoča ob praktično nespremenjeni ceni vozil uporabo goriva, ki vožnjo poceni tudi do 30 % glede na naftne derivate, istočasno pa je na nivoju obremenjevanja okolja primerljiv z vozili na električno energijo. Dovolj zgovoren je npr. podatek iz nemškega, to je avtomobilsko najbolj razvitega trga v EU, da je rast na novo registriranih CNG vozil v obdobju od junija 2017 do junija 2018 na nivoju dobrih 880 % oz. 0,5 % vseh na novo registriranih vozil.
Urad KBA: Osebna vozila na CNG dosegajo najvišjo rast
Po besedah Srečka Trunklja je Nemški urad za motorna vozila (KBA) objavil statistiko prvega polletja 2018, ki kaže na visoko rast na novo registriranih osebnih vozil na stisnjen zemeljski plin (CNG). Med vsemi pogoni osebna vozila na CNG dosegajo najvišjo rast, in sicer kar 887-odstotno v primerjavi z registracijami v enakem obdobju lani. V letošnjem juniju je bilo namreč v Nemčiji na novo registriranih 1.748 vozil s pogonom na CNG, v lanskem juniju pa 177. Kot je ob tem še poudaril sogovornik, je strma rast dokaz, da vse več voznikov prepoznava prednosti pogona na CNG. V Sloveniji vozniki kot največjo prednost izpostavljajo predvsem nižje stroške goriva in manjši vpliv na okolje.