Energetika ni farmacevtska industrija

Omenjeni dogodek, na katerem so sodelovali ključni deležniki sistema slovenskega elektrogospodarstva, je organiziral Zavod 14, in sicer na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani.  

Na okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Aleksander Aristovnik, Zavod 14 in FU UL, so v prvem delu sodelovali mag. Matjaž Vodušek, SODO,  Andrej Ribič, Elektro Ljubljana in mag. Borut Rajer, Borzen. Razpravljali so o aktualnih izzivih prenosa in distribucije električne energije.

V drugem delu okrogle mize pa so sodelovali Martin Novšak, Gen Energija, Gorazd Skubin, HSE, in mag. Rok Vodnik, Petrol. Tema njihovega pogovora je bila usmerjena na prihodnost proizvodnje in prodaje električne energije.  

Mag. Matjaž Vodušek, SODO, je poudaril doprinos podjetja k razvoju elektrogospodarstva v Sloveniji, pri tem pa opozoril, da se je pri snovanju koncepta elektrodistribucijskega sistema potrebno prilagajati odjemalcem, uporabnikom sistema.  

Po Voduškem mnenju se lahko porajajo najrazličnejše ideje, ki se zdijo odlične, a njihovo vrednost na koncu določi uporabnik. Menil je tudi, da se je potrebno soočiti z izzivi razpršenih virov proizvodnje, e-mobilnosti, poenotene kode odjemnih mest idr.

Andrej Ribič, Elektro Ljubljana, je poudaril, da elektrogospodarstvo v Sloveniji ne bi smelo biti odvisno od politike in menjavanja ljudi na oblasti. Pozval je vse politične lobije, da se umaknejo in pustijo stroki, da čim prej pripravi energetski koncept. Pravi izzivi na področju elektrogospodarstva, s katerimi se je potrebno spopasti, so po njegovem mnenju omejeni resursi, premalo energentov.  

Ribič je opozoril tudi na zapleteno in preveč zbirokratizirano zakonodajo, ki onemogoča umeščanje elektroenergetskih objektov v prostor in tako ovira  hitrejši napredek. Po njegovem mnenju je reorganizacija na področju zdravega dela elektrogospodarstva izguba časa, saj ni potrebno združevati, spreminjati nečesa, kar dobro funkcionira.  

Mag. Borut Rajer, Borzen, je menil, da optimizacija na področju elektrogospodarstva pomeni, da se čim bolje prilagodimo realnim zadevam. Predstavil je izzive obnovljivih virov energije in poudaril, da le-ti niso substituti klasičnih virov energije, temveč se dopolnjujejo.   

Gorazd Skubin, HSE, je menil, da je elektrogospodarstvo v krizi zaradi povečevanja obnovljivih virov ter zaradi energetske sheme. Problematična se mu zdi delitev na reguliran in nereguliran del trga, zato je po njegovem potrebno poseči v organizacijo slovenskega elektrogospodarstva, ki trpi izgube zaradi prevelike razdrobljenosti distributerjev.  

Martin Novšak, Gen energija, je prav tako menil, da se ekonomsko stanje proizvodnega dela elektrogospodarstva poslabšuje, tako za elektrogospodarske družbe kot za porabnike električne energije. Izpostavil je pomembnost dolgoročne uporabe jedrske energije za Slovenijo. Po njegovem mnenju nam bo tovrstna energija zagotovila varen in stabilen energetski sistem, ki je gonilo napredka, razvoja v družbi.  

Mag. Rok Vodnik, Petrol, je izpostavil preveliko razdrobljenost trga in poudaril, da bo potrebna konsolidacija tudi na prodajnem delu elektrogospodarstva. Za področje proizvodnje električne energije je izpostavil, da je projekte potrebno odpreti tudi za privatne investitorje in si tako zagotoviti večji investicijski potencial.  

Ob tem je mag. Vodovnik poudaril,  da verjame v regionalno energetiko in da bi regija morala vlagati v obnovljive vire. Pri poslovanju podjetij je izpostavil pomen čim boljšega donosa na kapital, ki lahko zagotavlja tudi vlaganja v investicije.  

Na okrogli mizi tudi o vprašanju donosa v energetiki  

Vprašanje donosa, kot merila uspešnosti podjetij na področju elektrogospodarstva, je med udeleženci dogodka odprlo razpravo o tem, kaj je na prvem mestu za ta podjetja - je to ustvarjanje čim večjega donosa ali zagotavljanje stabilne oskrbe z elektriko - tudi za prihodnje rodove.  

Po besedah Martina Novšaka, Gen energija, je donosnost seveda zaželena, vendar zgolj ekonomska logika v elektrogospodarskih podjetjih po njegovem ne bi smela obveljati.  

V nadaljevanju je Andrej Ribič izrazil še naslednje poudarke v zvezi z dogajanjem in prihodnostjo na sodobnem elektroenergetskem prizorišču: težišče se, hočeš ali nočeš, prenaša na distribucijska omrežja; konec je velikih proizvodnih enot; čez 20 let bo podoba Slovenije na tem področju popolnoma drugačna, saj bomo imeli majhne enote; že danes smo priča hitremu razvoju tehnologij na tem področju; spodbudil se bo razmah shranjevalnikov energije, sončne in vetrne energije, drugih OVE; naše elektrodistribucijsko omrežje trenutno ni v dobrem stanju in zaenkrat še ni ustrezno za servisiranje tega, kar nas čaka.      

Na povabilo voditelja okrogle mize dr. Aristovnika so se v razpravo vključili tudi nekateri udeleženci iz strokovne publike. Med njimi omenimo mag. Krešimirja Bakiča, CIGRÉ-CIRED, ki je opozoril na dejstvo, da energetika ni farmacevtska industrija. Po njegovih besedah bi bilo dobro najprej preučiti, kaj se glede donosov in investicij na področju energetike dogaja v tujini in na tej podlagi pripraviti ustrezne projekte organiziranosti, optimizacije, učinkovitosti, itd. Poudaril je tudi vlogo energetike kot storitvene in podporne dejavnosti slovenskemu gospodarstvu.          

Reorganizacija v elektrogospodarstvu je potrebna  

Kot je ob zaključku okrogle mize poudaril državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek, je reorganizacija v elektrogospodarstvu potrebna, da bo država lahko bolj enotno sledila ciljem, saj so sredstva omejena. Izpostavil je pomen strategije države o tem, kakšne donose morajo ustvarjati državna podjetja.  

Državni sekretar je poudaril tudi, da se bo država v prihodnje morala posvetiti pametnim omrežjem in da je e-mobilnost področje, kjer bomo lahko v kratkem naredili največ in na tem razvoju že intenzivno delajo. Ob koncu pa je izrazil še prepričanje, da bo Energetski koncept Slovenije (EKS) sprejet še pred koncem naslednjega leta.