Energetika

Energetika potrebuje strateško načrtovanje

Pristojni odbor DZ  in kasneje še DZ je podprl Sama Omerzela za novega ministra za infrastrukturo in prostor.
Energetika potrebuje strateško načrtovanje

Kot je napovedal Samo Omerzel, bo sledil programu dela, ki ga je pripravil njegov predhodnik, saj je ta postavljen na realnih osnovah, osnovno vodilo pri njegovem delu pa bo zaupanje v stroko in tesno sodelovanje med resorji. Med ključnimi prioritetami svojega dela je izpostavil določitev strategije energetike, infrastrukturne projekte, privabljanje vlagateljev in rešitev problematike umeščanja objektov v prostor.

Med ključnimi točkami je navedel uvedbo dvofaznega postopka pridobivanja dovoljenja za začetek gradnje, s čimer bi po njegovem mnenju pridobili zaupanje domačih in tujih investitorjev. Tako bi omogočili lažji vstop in večjo varnost investitorjev.

Kot je dejal Samo Omerzel, je treba zagnati tiste infrastrukturne projekte, ki so pogoj za gospodarski razvoj in prinašajo nova delovna mesta, pri tem pa je treba glede na omejena sredstva prioritete previdno izbirati. Zagotovo so to investicije v lesni industriji in energetiki, kjer ima Slovenija po njegovem mnenju še velik potencial. Predvidena je tudi vzpostavitev projektnega sveta, ki bi imel nadzor nad investicijami.

Po besedah Sama Omerzela je tesno sodelovanje med resorji še zlasti pomembno pri umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor, saj mnoge investicije stojijo prav zaradi neusklajenega dela različnih resorjev. Prav sodelovanje in koordinacija med različnimi resorji bosta pripeljala do usklajenih ciljev. To je še zlasti pomembno pri investicijah, za katere lahko črpamo sredstva EU.

Brez zdrave energetike ni zdravega gospodarstva 

Energetiko je Samo Omerzel izpostavil kot zelo pomembno za državo, zato bi si želel več sodelovanja med obema stebroma. Kot je opozoril, je za Slovenijo ključna postavitev dolgoročne politike in strategije energetike, torej NEP. Glede na to, da se na tem v zadnjih mesecih intenzivno dela, verjame, da bodo skupaj s strokovnimi kadri, ki jih je v Sloveniji dovolj, sprejeli pametne odločitve in ta program napisali tako, da bo dolgoročno pozitiven za Slovenijo. Pomen slovenske energetike za slovensko gospodarstvo je izreden, in če bomo že v začetku naredili strateške napake, bomo dolgoročno imeli negativne posledice tudi v gospodarstvu, še opozarja Samo Omerzel.
Sam sicer podpira čim prejšnje dokončanje projekta izgradnje šestega bloka TEŠ, ki mora tudi čim prej začeti obratovati. Hkrati je opozoril, da se obseg investicije ne sme povečati. Hidroenergija je po njegovem mnenju dolgoročno izrednega pomena za Slovenijo. Res, da gre za drage investicije, a ko je enkrat končana, imamo zelo poceni vir električne energije in to dolgoročno. Zato je treba čim prej končati gradnjo HE na spodnji Savi in začeti z gradnjo verige HE na srednji Savi. Ob tem je opozoril, da v zvezi z vlaganji v obnovljive vire energije v Sloveniji pozabljamo na izrabo lesnega potenciala, pri čemer lahko hkrati ustvarimo tudi nova delovna mesta. Napovedal je tudi, da bo podrobno proučil argumente za zmanjšanje subvencij za proizvodnjo električne energije iz OVE in SPTE, kar je v zadnjih mesecih dvignilo veliko prahu.

Novi minister podpira jedrsko energijo in izgradnjo drugega bloka NEK. Temeljito pa bo treba razmisliti na kakšen način tako obsežno investicijo izpeljati, kako jo umestiti v prostor in kje zagotoviti vire financiranja. Ob tem je še dodal, da je z gradnjo NSRAO treba začeti čim prej, sploh glede na to, da so sredstva zanj zagotovljena. Gre za projekt, kjer je potrebno le združiti moči in, ki bi lahko pomagal razvoju gospodarstva v Sloveniji.

Problematiko TET in rudnika v zapiranju Trbovlje-Hrastnik bi novi minister reševal s celovitim pristopom in prestrukturiranjem, s čimer bi ohranili delovna mesta tudi za energetske projekte, kot so investicije v HE na srednji Savi in v izkoriščanje biomase.

Glede desetodstotne pocenitve elektrike, ki jo je napovedal že njegov predhodnik, je Samo Omerzel povedal, da to lahko dosežemo le ob racionalizaciji vseh segmentov, ki vplivajo na njeno ceno. Vsekakor pa je cenejša električna energija ključna za slovensko gospodarstvo in njegovo konkurenčnost v svetu. (pb)

Polona Bahun
O avtorju