Energetika sodi med strateške naložbe

Zavezništvo sindikatov energetske, železniške, pristaniške in cestne dejavnosti Slovenije je včeraj pripravilo okroglo mizo z naslovom, Kaj čaka podjetja v energetski in prometni panogi po sprejemu Strategije upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki pa je žal tudi tokrat ostala brez konkretnih odgovorov. Uvodoma je nekatera izhodišča in nadaljnji potek sprejemanj tega dokumenta predstavil državni sekretar na Ministrstvu za finance Metod Dragonja, ki je izpostavil, da gre za pripravo neke dolgoročnejše strategije in določitve delovanja upravljalcu tega premoženja Slovenskemu državnemu holdingu, kar od države kot lastnika zahteva tudi obstoječe zakonodaja. Ko bo strategija potrjena in izvedene tudi nekatere druge spremembe znotraj SDH ter sprejet in potrjen tudi njihov program dela, pa bo mogoče razmišljati tudi o potrebno noveli zakona ter nekaterih nujno potrebnih vsebinskih spremembah, kar pa naj bi se zgodilo šele jeseni. Kot je dejal Metod Dragonja, so se priprave tega dokumenta lotili na široko in izpeljali kar nekaj javnih razprav, s ciljem, da bi zanj dobili čim večje soglasje in bili po njegovi oceni pri tem tudi uspešni. Na prvi osnutek so dobili kakšnih 30 pripomb, med katerimi je bilo precej tehtnih, pa tudi polemičnih, pri čemer so bila ključna razhajanja glede tega, ali dovoliti privatizacijo posameznih državnih družb ali ne. Zdaj naj bi po Dragonjevih besedah ta dokument dozorel ter bil pripravljen že do te faze, da bo mogoče začeti s postopkom njegove potrditve v parlamentu. Čeprav je govora o strategiji upravljanja, pa naj bi dokument imel življenjsko dobo le kakšna dve tri leta, saj ga bo treba nato nadgraditi z novimi okoliščinami. Kot je še dejal Metod Dragonja, popolnega soglasja med političnimi strankami o njem niso niti pričakovali, naj bi pa bil koalicijsko večinoma že usklajen in tudi uravnotežen do te mere, da naj bi vendarle dobil večinsko podporo v parlamentu.
Sama strategija upravljanja z državnim premoženjem, je poudaril Metod Dragonja, prinaša le nek okvir, na pa tudi končnih dogovorov, ki jih bo treba poiskati znotraj posameznih sektorskih usmeritev in panožnih strategij. Pri oblikovanju strategije smo sledili modelom in kriterijem, ki jih uporabljajo tudi druge razvite države, med 109 družbami v večinski državni lasti pa jih bo kakšnih 30 opredeljenih kot strateških in še 20 do 30 kot pomembnih, preostale pa bodo portfeljskega značaja, pri čemer pa bodo vse na voljo za vstop zasebnega kapitala.
To velja pod pogoji določenimi z zakonom tudi za strateške naložbe, je sklenil Metod Dragonja in dodal, da se bo treba odločati o vsakem primeru posebej.
Da tak dokument nedvomno potrebujemo, je bil mnenja tudi predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Matej Pirc, ki je poudaril, da pričakujejo, da bo strategija jasno opredelila cilje države na posameznih področjih. Bo pa hkrati tudi ogledalo njihovega dela v smislu, ali ustrezno izpolnjujejo naloge, ki jim jih je predpisala država. Ob tem je izrazil prepričanje, da se bodo s sprejemom omenjene strategije končala tudi politična kadrovanja v državnih podjetjih, čeprav se po njegovem vplivu države kot lastnika vsaj pri sprejemanju ključnih odločitev ne bo mogoče tudi v prihodnje povsem izogniti. Tudi z vidika upravljanja bo to velik napredek, je dejal Matej Pirc, saj se bo z jasno postavljenimi in merljivimi cilji zmanjšal manevrski prostor za subjektivne ocene. Ključno je, da se nas pusti delovati kot strokovno institucijo in potem rezultati ne bodo izostali, je sklenil Matej Pirc.

Energetika bo svoje težave morala rešiti znotraj panoge

V razpravi, ki se je nanašala na strategijo glede naložb v energetiki, je bilo izpostavljenih kar nekaj vprašanj, pri čemer je predsednik sindikata SDE Branko Sevčnikar poudaril, da je energetika tek na dolge proge in bi zato morala biti strategija pripravljena za daljše obdobje – 20, 30 ali 40 let. Kot je dejal, SDE v tem dokumentu pogreša predvsem bolj konkretne odgovore, saj je po njegovi oceni napisan preveč na splošno in ne vsebuje denimo ključne usmeritve, kaj je v energetiki bolj pomembno, zanesljivost oskrbe ali donosnost ali kaj tretjega. Ob tem je še poudaril, da doslej kljub večkratnim poskusom niso imeli možnosti predstaviti svojih argumentov glede nekaterih pomembnih vprašanj, kot je denimo odprodaja prodajnih družb distribucije. Kot je še dejal, je dejstvo tudi, da se strategija v določenem delu že izvaja, čeprav še ni bila potrjena, in ob tem omenil likvidacijo TET ter dodal, da energetika v tujini deluje v drugačnem poslovnem okolju, kar bi bilo treba tudi upoštevati.
Metod Dragonja je v nadaljevanju odgovoril, da je energetika prepoznana kot pomemben steber razvoja gospodarstva in bo ostala strateška dejavnost, pri čemer pa bo treba upoštevati tudi nekatere aktualne razmere. Kot je dejal, je za lastnika nesprejemljiva trenutna donosnost na kapital, ki je prenizka ter, da so bile v preteklosti v energetiki narejene napake, ki jih bo moral sektor sanirati sam. Ob tem, je omenil problematiko bloka TEŠ 6 in dodal, da se v vladi veliko ukvarjajo s tem, da to ne bi postala nasedla naložba in ohromila delovanje še drugih delov sistema.
Kot je poudaril, se energetski sektor srečuje z neugodnimi razmerami na trgu in hudimi konkurenčnimi pritiski, in tem okoliščinam bo treba prilagoditi tudi strategijo upravljanja, da bo dejavnost še naprej dobro delovala, povečala svojo učinkovitost in zagotavljala zanesljivo oskrbo z energijo. Bo pa po njegovih besedah tudi energetika morala biti pripravljena soočiti se s spremembami, ki se dogajajo na energetskem trgu. Ob tem je ponovil, da strategija upravljanja državnega premoženja nikakor ne more nadomestiti sektorskih strategij, lahko pa ponudi neke okvire, da se bodo posamezne dejavnosti ustrezno razvijale in bodo tudi v zaostrenih pogojih ostale konkurenčne.(bj)