Sicer na trgu ni zaznati pomanjkanja energentov, je pa volativnost pri cenah večja kot kadar koli prej. Strateški svet je skupaj z državnim sekretarjem na MzI Blažem Košorokom izrazil zadovoljstvo nad tem, da je Slovenija del Evropske interkonekcije ENTSO-E in energetskega trga EU, saj ta zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z energijo, žal pa tudi borzne cene energentov, kar v tem obdobju predstavlja veliko težavo. GZS v imenu gospodarstva pričakuje, da se bo vlada po objavi evropskih smernic za reševanje energetske krize REPower EU tokrat odzvala prej kot v jesenski krizi.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je uvodoma povedal, da je trenutna geopolitična kriza energetsko krizo le še poglobila. Po njegovih besedah je gospodarstvo v situaciji, kot še nikoli, saj se ekstremne razmere na strani energentov prenašajo tudi na transportne cene ter nestabilne, visoke cene in slabši dostop do surovin. Po njegovem mnenju dodeljena pomoč gospodarstvu v začetku marca sicer obliž na rano, vendar je podražitev energije od septembra lani mnogo višja od predvidene pomoči na osnovi obsega prihodkov in deleža stroškov energije v poslovnih odhodkih. Ne upošteva namreč nastale škode, ki so jo podjetja dejansko utrpela.
Predstavniki industrije so izpostavili, da so svoje strateške plane naravnali v prave smeri razogljičenja, povečevanja energetske učinkovitosti ter samozadostnosti, vendar pa v tako izrednih spremenljivih razmerah odločajo zelo kratkoročno. Tudi v Sloveniji se družbe že na dnevni osnovi odločajo, ali zaradi stroškov delovati s polno ali zmanjšano zmogljivostjo ali pa začasno zaustaviti proizvodnjo.
Glede na perečo situacijo je strateški svet državnemu sekretarju Blažu Košoroku predstavil tudi svoja odkrita pričakovanja, da se bo vlada po objavi smernic REPower EU nemudoma odzvala z ukrepi in pomočjo gospodarstvu. V sklopu smernic REPower EU predvsem podpirajo spremembo metodologije oblikovanja cene električne energije, ki naj bi se razvezala odvisnosti od cene zemeljskega plina, ki je danes glavni razlog naraščajočih cen električne energije, na dolgi rok pa uveljavitev uporabe instrumenta »izgradnje v javnem interesu« pri potrebni bodoči izgradnji novih OVE proizvodnih virov, saj je umeščanje teh objektov v prostor tudi v Sloveniji velik problem. V zvezi z ukrepom oprostitve plačila omrežnine za vse porabnike so člani strateškega sveta izpostavili likvidnostne težave na strani distribucije ter izrazili zaskrbljenost zaradi zastoja načrtovanih investicij v omrežje, ki so dolgoročne in prepotrebne za razvoj omrežja, da bo kos izzivom energetskega prehoda. Predsednik GIZ distribucije Boris Kupec je izpostavil, da bo ta ukrep in izguba finančnih sredstev vplival na distribucijo na dolgi rok, kljub temu, da jim bo v pomoč dodeljenih nekaj sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Zaradi zmanjšanih sredstev pa se izzivi srečuje tudi sistemski operater prenosnega omrežja.
Strateški svet je obravnaval tudi strokovno vprašanje vpliva vključitve in sinhronega obratovanja ukrajinskega elektroenergetskega sistema z evropskim. Po njihovem mnenju takšno obratovanje prinaša določena tehnična, IKT ter tudi ekonomska tveganja, saj je država v vojni in je infrastruktura poškodovana. Predsedujoči strateškemu svetu, Danijel Levičar, je povedal, da na dolgi rok v energetski krizi zmagovalcev ni, ampak vsakdo nekaj izgubi. Vojna v Ukrajini je odprla vprašanje zanesljivosti oskrbe z energijo, ki ni samoumevna. Še bolj jasno kot kadar koli prej postaja, da v Sloveniji potrebujemo akcijski načrt slovenske energetike, ki bo podrobneje opredelil poti za doseganje visokih okoljskih podnebnih ciljev, ki jih sicer opredeljuje NEPN, ki pa je bil oblikovan pred energetsko krizo in objavo svežnja Pripravljeni na 55, zato je potreben prenove. V njegovo prenovo pa se na področju gospodarstva, ki predstavlja največjega porabnika energije, kot partner v konzorciju želi vključiti tudi GZS. (pb)