Energetika

Energetska odvisnost Slovenije se zmanjšuje

Po podatkih Statističnega urada je energetska odvisnost Slovenije v letu 2011 znašala 48 odstotkov.
Energetska odvisnost Slovenije se zmanjšuje
V letu 2011 je bilo v Sloveniji uvožene manj kot polovico potrebne energije. Energetska odvisnosti Slovenije je tako bila 48-odstotna, kar je za pol odstotne točke manj kot leta 2010 in skoraj 7 odstotnih točk manj kot v letu 2008. Na zmanjšanje je vplivala predvsem manjša poraba zemeljskega plina in umiritev rasti porabe naftnih derivatov, pri katerih je Slovenija popolnoma odvisna od uvoženih količin. Poraba zemeljskega plina se je v letu 2011 v primerjavi z letom prej zmanjšala za 14 odstotkov, poraba naftnih derivatov pa je po dveh letih zmanjševanja rahlo narasla (2-odstotna rast). Pri tem se je še zlasti povečala poraba dizelskega goriva, in sicer za 11 odstotkov, medtem ko se je poraba ekstra lahkega olja zmanjšala za 18 odstotkov.
Zanimivo so tudi podatki o proizvodnji primarne energije, ki je lani znašala 3,797 mio toe, kar je za 2 odstotka več kot v letu 2010. Na omenjeno povečanje je vplivala predvsem za desetino višja proizvodnja električne energije v nuklearni elektrarni Krško, ki je sicer lani prispevala kar 39-odstotni delež k doma proizvedeni električni energiji. Proizvodnja električne energije na generatorju je sicer v Sloveniji lani znašala 16.056 GWh, pri čemer sta poleg jedrske energije svoj delež prispevali proizvodnja v termoelektrarnah (38-odstotni delež) in hidroelektrarnah (23-odstotni delež).
Pri deležih rasti posameznih domačih virov pa se je najbolj povečala izkoriščenost obnovljivih virov, predvsem sončne energije (411-odstotna rast) in bioplinov (55-odstotna rast). Naj še omenimo, da je skupini delež energije iz obnovljivih virov, izračunan v skladu z določili Direktive 2009/28 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, v letu 2010 znašal 19,9 odstotka, pri čemer naj bi ta v skladu z direktivo do leta 2020 v Sloveniji narasel na 25 odstotkov. Sicer se je od izhodiščnega leta 2005 najbolj povečal delež energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje - iz 19 na 27 odstotkov, sledila pa sta deleža za proizvodnjo električne energije – iz 29 na 32 odstotkov in za transport iz 0 na slabe 3 odstotke. (bj)
Brane Janjič
O avtorju