Energetska prenova stavb prinaša znatne prihranke

S strategijo so določeni pomembni cilji zmanjševanja rabe energije v stavbah.     

Energetski zakon določa, da Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb pripravita ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem.   

Kot sporoča vladni urad za komuniciranje, obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije, saj se v stavbah porabi dobra tretjina vse energije. Poleg tega so stavbe ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, in sicer za 80 do 95 odstotkov do leta 2050.  

Glede na omenjeno Direktiva o energetski učinkovitosti med drugim določa, da morajo države članice pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda stavb, s katero bomo povečali stopnjo prenove stavb.  

Do leta 2050 doseči brezogljično rabo energije!  

Strateški cilj na področju stavb je, da se do leta 2050 doseže brezogljična raba energije. To bomo dosegli z znatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti ter povečanjem izkoriščanja obnovljivih virov energije v stavbah. S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi v zrak. Eden izmed pomembnih ciljev je tudi, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje.  

Kar 70 % skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 % skupnih površin nestanovanjskih stavb je bilo zgrajenih pred letom 1985 in te predstavljajo velik potencial za prenovo. V Strategiji je predvidena stopnja celovitih prenov stanovanjskih stavb na ravni 2 %, v javnem sektorju pa 3 %.  

Skupaj bo za doseganje ciljev (do leta 2030) potrebno investirati v prenovo stavb 6,7 milijarde evrov, od tega tri četrtine v stanovanjskem sektorju, 10 % v javnem sektorju in 15 % v zasebnem storitvenem sektorju. To pomeni od 350 milijonov do 450 milijonov evrov investicij letno; od tega okrog 300 milijonov evrov v stanovanjskem sektorju in 100 milijonov evrov v storitvenem sektorju (40 milijonov evrov v javnem sektorju in 60 milijonov evrov v zasebnem sektorju).   

Direktiva o energetski učinkovitosti vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo od leta 2018 naprej kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj nič-energijske stavbe. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi ožjega javnega sektorja.  

Prihranki energije naj bi do leta 2030 znašali 25 odstotkov  

Naložbe v energetsko učinkovitost stavb družbi prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Prihranki energije za ogrevanje in pripravo tople vode zaradi izvedbe ukrepov energetske prenove obstoječih stavb so ocenjeni v višini 10 % do leta 2020 oz. 25 % do leta 2030. To pomeni, da bi bila brez ukrepov energija v stavbah v letu 2020 višja za dobrih 10 %, v letu 2030 pa skoraj za 25 %. Največ prihrankov energije bo v skladu s strukturo investicij v stanovanjskem sektorju; gre za 85 % vseh doseženih prihrankov z ukrepi prenove stavb.  

Prihranki energije, doseženi z izvajanjem strategije, bodo v veliki meri pripomogli k doseganju ciljev Slovenije na področju izboljšanja energetske učinkovitosti. K indikativnemu cilju za leto 2030 (27-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti) bodo, kot med drugim še sporoča vladni urad za komuniciranje, prispevali dobro polovico. (mj)