V EU postaja energetska učinkovitost, ki je eden krovnih ciljev nove strategije Evropa 2020, prednostna naloga.
Energetska učinkovitost dejansko postaja globalno prepoznavna kot prvi in temeljni ukrep energetske politike za doseganje globalnih ciljev, ki si jih vsi zastavljamo, tako na področju zanesljive oskrbe z energijo, kakor tudi na področju zmanjševanja vplivov na okolje in klimatskih sprememb.
»Predvsem gre za pristop, ki nam omogoča doseganje teh ciljev najhitreje in najceneje. In to zasledimo v vseh zadnjih aktualnih dokumentih, od Evropske komisije, Mednarodne agencije za energijo, pa vse do ostalih mednarodnih nevladnih organizacij. Energetska učinkovitost je tisti največji vir energije, s katerim lahko prihranimo 20 odstotkov energije in več, ker nam danes to omogočajo nove učinkovite tehnologije,« poudarja mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan.
Energetska učinkovitost postaja vedno bolj prepoznana prednostna naloga, ki lahko največ prispeva k doseganju globalnih ciljev in ciljev EU (zanesljivost oskrbe in zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije, podnebne spremembe, gospodarska kriza, idr.). Glavna pozornost mora biti še naprej namenjena energetski učinkovitosti. Izboljšanje energetske učinkovitosti je prednostna naloga v vseh scenarijih za dekarbonizacijo« (Energetski načrt za leto 2050).
Možnosti za znatne prihranke energije
V Centru za energetsko učinkovitost na IJS med drugim omenjajo tudi poročilo World Energy Outlook 2012, v katerem je prikazano, da bi do leta 2035 lahko dosegli prihranke energije v višini ene petine globalne rabe energije v letu 2010.
Slovensko povprečno gospodinjstvo bi lahko znižalo rabo energije vsaj za četrtino z upoštevanjem trenutnih zakonodajnih zahtev in standardov ter trendov energetske učinkovitosti na trgu. Brez upoštevanja energije za prevoz, ki ima danes kar 46-odstotni delež v skupni rabi energije gospodinjstva, bi bilo znižanje skoraj 40-odstotno, lahko pa tudi še več ob danes dostopnih tehnologijah, ki presegajo trenutne standarde (REUS 2012).
Energetska učinkovitost je eden krovnih ciljev nove strategije Evropa 2020 za delovna mesta ter za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Kot pravi mag. Merše, se v Sloveniji soočamo z vprašanjem, kam bomo danes usmerjali finančna sredstva. Lahko bi jih namesto uvoza energije vlagali v nove učinkovite tehnologije in nova delovna mesta, s čimer bi lahko dejansko ustvarili bistveno večje družbene učinke. Pri nas je letni strošek uvoženih goriv okrog 2 milijardi evrov ali 5 odstotkov BDP. (mj)