Evropska komisija je sprejela poročilo o stanju energetske unije za leto 2020 in ločene ocene 27 nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN).
Evropska komisija je sprejela poročilo o stanju energetske unije za leto 2020 in spremne dokumente o različnih vidikih energetske politike EU. Letošnje poročilo je prvo po sprejetju evropskega zelenega dogovora in obravnava prispevek energetske unije k dolgoročnim podnebnim ciljem Evrope.
Ločene ocene 27 NEPN analizirajo pot in ambicije posameznih držav članic za dosego sedanjih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030. Vsebujejo tudi priporočila vsaki državi članici za morebitno uporabo sklada za okrevanje in odpornost. Splošna ocena kaže, da so države članice sposobne doseči te cilje in pri tem večinoma dobro napredujejo. V poročilih je poudarjen prispevek, ki ga sektor energije lahko doprinese k okrevanju EU po gospodarski krizi, ki jo je povzročil COVID-19. Energetska unija se je doslej izkazala za odporno proti izzivom, pred katere je pandemija postavila naše energetske sisteme in delavce v energetiki.
Poročilo obravnava pet različnih razsežnosti energetske unije: razogljičenje (vključno z energijo iz OVE), energijsko učinkovitost, energetsko varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost. Poročilo vsebuje smernice o hitrem izvajanju NEPN ter o tem, kako lahko naložbe in reforme, povezane z energijo, spodbudijo gospodarsko okrevanje EU. Prikazuje, kako lahko načrt za okrevanje gospodarstva NextGenerationEU podpira države članice s številnimi vodilnimi programi financiranja.
Letošnjemu poročilu o stanju energetske unije je prvič priložena analiza energetskih subvencij, v kateri je opredeljena jasna potreba po boljših podatkih o energetskih subvencijah in večjih prizadevanjih za zmanjšanje tistih, ki podpirajo proizvodnjo in porabo fosilnih goriv. Objavljeno je bilo tudi poročilo o konkurenčnosti sektorja čiste energije, iz katerega je razvidno, da je industrija EU uspešno izkoristila priložnosti prehoda na čisto energijo. Sektor je uspešnejši od konvencionalnih energetskih tehnologij v smislu dodane vrednosti, produktivnosti dela in rasti zaposlovanja. Komisija je sprejela tudi poročila o napredku na področju notranjega trga energije, cen in stroškov energije, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.
V prilogi o energetskih subvencijah držav članic Evropska komisija ugotavlja, da številni NEPN ne ponujajo celotne slike ali konkretne časovnice in ukrepov za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva, ki znašajo 50 milijard evrov letno.
Priloga o notranjem trgu energije vsebuje najnovejše informacije o notranjem trgu električne energije in plina, pri čemer ugotavlja, da je bil dosežen dober napredek, potrebna pa so dodatna prizadevanja za popolno povezanost trgov.
Poročilo o konkurenčnosti sektorja čiste energije se osredotoča predvsem na šest tehnologij, ki so ključne za izpolnitev ciljev EU do let 2030 in 2050 – fotovoltaika, vetrne elektrarne na morju, morska energija, obnovljivi vodik, baterije in pametna omrežja.
V poročilu o cenah in stroških energije so podrobno preučene cene energije in stroškovni trendi v Evropi in po svetu, pri čemer je poudarjeno, da se deleži izdatkov gospodinjstev za energijo od leta 2012 zmanjšujejo za vse ravni dohodkov.
Poročilo o napredku na področju energijske učinkovitosti obravnava napredek pri doseganju dolgoročnega cilja glede energijske učinkovitosti. Čeprav predhodna analiza kaže, da je kriza zaradi COVID-19 znatno vplivala na povpraševanje po energiji, bodo morale države članice okrepiti svoja prizadevanja, da bi ohranile pozitiven trend.
Še zadnje poročilo o napredku na področju OVE pa poudarja, da je delež energije iz OVE v mešanici virov energije EU27 dosegel 18,9 odstotka in, da je EU na dobri poti, da doseže svoje cilje glede energije iz OVE za leto 2020.