V ospredju tokratnega zasedanja Sveta EU za promet, telekomunikacije in energijo energetska unija.
Evropska komisija, pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja, je med prioritete svojega mandata namreč uvrstila tudi energetsko unijo, zato je bilo v ospredju tokratnega zasedanja sporočilo Evropske komisije s 25. februarja 2015, ki utemeljuje energetsko unijo s petimi temeljnimi dimenzijami, in sicer: zanesljivostjo oskrbe, solidarnostjo in zaupanjem; konkurenčnim in delujočim notranjim trgom; energetsko učinkovitostjo za obvladovanje povpraševanja po energiji; dekarbonizacijo energetske mešanice EU ter raziskavami in inovacijami.
Zasedanja v Bruslju se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Grebenšek. Glede energetske unije je poudaril, da je treba pri njenem vzpostavljanju zasledovati konsistenten in celovit razvoj, upoštevajoč zahtevno ravnovesje med trgom, zanesljivostjo oskrbe in dekarbonizacijo. Ločena ali prednostna obravnava posameznih segmentov energetske politike po njegovih besedah lahko vodi v nasprotujoče si rezultate. Na področju zanesljivosti oskrbe je tako nujno, da so vsi nadaljnji ukrepi usklajeni s politiko dekarbonizacije. Slovenija verjame, da so delujoč notranji energetski trg, spodbujanje energetske učinkovitosti in spodbujanje rabe domačih nizkoogljičnih virov energije, temeljni ukrepi za večjo zanesljivost oskrbe in zmanjšanje uvozne občutljivosti od tretjih držav.
Po njegovih besedah notranji energetski trg tudi sicer lahko razumemo kot temeljni okvir za doseganje zastavljenih ciljev. Veliko je bilo že narejenega, a v prihodnjem obdobju nas čakajo ključni izzivi za dokončno integracijo trgov. Slovenija tako pozdravlja namero Evropske komisije, da v sodelovanju z državami članicami pripravi nov zakonodajni paket na tem področju. Posebej pomembno bo vprašanje novega tržnega modela, upravljanje povpraševanja in krepitev institucij kot je ACER.
Državni sekretar je izrazil zadovoljstvo, da se bomo v prihodnje bolj posvetili problemu skoraj popolne uvozne odvisnosti od fosilnih goriv in prometu, na kar Slovenija že dolgo opozarja. To je namreč področje, kjer je potreben poseben napor na ravni EU, da se doseže želen napredek v prizadevanjih za dekarbonizacijo družbe. Poudaril je, da Slovenija želi, da se v tem okviru spodbudi tudi večja raba električne energije v prometnem sektorju.
Tehnološki preboj bo treba spodbuditi z resno prenovo obstoječe strategije na področju energetskih tehnologij, zato mora biti to ena ključnih nalog Evropske komisije v prihajajočem obdobju. Nova strategija se mora tudi bolj učinkovito osredotočiti na izbrana prioritetna področja.
Državni sekretar je svoj nastop zaključil z mislijo, da energetska unija ne sme predstavljati le administrativnega bremena, pač pa resničen skok v prihodnost. To lahko dosežemo le s premišljenim in koherentnim pristopom ter ozaveščenostjo, da bodo za razvoj konkurenčne in potrošnikom prijazne energetske unije potrebne tudi določene žrtve.
Na vidiku tudi infrastrukturni forum
Na zasedanju so ministri obravnavali tudi sporočilo Evropske komisije o interkonekcijskem cilju 2020 in 2030 v luči dogovorov na oktobrskem Evropskem svetu 2014. Evropski svet je namreč potrdil, da bo komisija ob podpori držav članic sprejela nujne ukrepe za uresničitev minimalnega desetodstotnega cilja na področju elektroenergetskih povezav najpozneje do leta 2020, vsaj za države članice, ki še niso dosegle minimalne stopnje vključitve v notranji energetski trg: baltske države, Iberski polotok, območje Severnega morja in Jugovzhodna Evropa. Komisija je zato predlagala ustanovitev več delovnih skupin, ki naj bi pripravile konkretne akcijske načrte za prednostne regije.
Državni sekretar je poudaril, da smo pri spodbujanju razvoja potrebne infrastrukture v preteklih letih s sprejemom številne evropske zakonodaje ustvarili dobro zasnovan pravni okvir, ki jasno definira pristojnosti posameznih akterjev na trgu. Ta pravni okvir po njegovem vsebuje zadostne iniciative tudi za razvoj tržno nezanimive infrastrukture s širšimi pozitivnimi vplivi.
Za Slovenijo je pomembno, da ta okvir deluje po principu sprejemanja relevantnih odločitev od spodaj navzgor, kar državi zagotavlja, da so vključeni vsi pomembni akterji in da je njihova vloga prepoznana. Tudi vse nadaljnje odločitve za morebitne izboljšave v okviru energetske unije morajo po našem mnenju temeljiti na tržnem, koherentnem in nefragmentiranem pristopu. Poskrbeti moramo, da se nam aktivnosti v različnih forumih ne podvajajo, in da odločitve niso sprejete politično, pač pa strokovno.
Slovenija zato podpira predlog komisije, da se v letu 2015 ustanovi t.i. Infrastrukturni forum, ki bi združil vse ključne akterje in omogočil reden pregled nad infrastrukturnimi aktivnostmi vseh pristojnih deležnikov. Prav tako pozdravlja namero, da se določene pristojnosti še naprej razvijajo, kot je na primer vprašanje tesnejšega regionalnega sodelovanja upravljavcev prenosnih sistemov ali večji nadzor s strani ACER-ja. Strinja se tudi, da je regionalno sodelovanje lahko koristen korak na poti k enotnemu trgu, vendar pa sporočilo komisije na določenih mestih prinaša več vprašanj kot odgovorov. V tem okviru je Slovenija komisijo zaprosila za pojasnilo, ali namerava v okviru nedavno ustanovljene visoke skupine za plinske povezave v centralni in jugovzhodni Evropi naslavljati tudi vprašanja elektroenergetskih povezav v tej regiji.
Državni sekretar je poudaril še, da bistveni namen spodbujanja infrastrukturnih povezav ne sme biti le dokončanje izolacije v EU, temveč tudi dobro delovanje in nadgradnja že obstoječega sistema. V tem delu je zato treba v ospredje postaviti aktivni razvoj pametnih omrežij.
Evropska komisija je ob koncu ministre seznanila še z aktualnim dogajanjem na področju energetske varnosti. Predstavila je problematiko dobav ruskega plina Ukrajini, ki lahko vpliva tudi na oskrbo. Na začetku februarja 2015 pa je bila ustanovljena tudi skupina za plinske povezave v centralni in jugovzhodni Evropi, ki naj bi do junija 2015 pripravila seznam prioritetne infrastrukture v regiji. (pb)