V organizaciji Borzena je potekalo že peto strokovno srečanje Trajnostna energija lokalno, ki je letos nosilo naslov Na preseku zelenih priložnosti.
Na njem so se zbrali raznoliki udeleženci, ki so prisluhnili odgovorom na nekatera vprašanja, ki jih odpira samooskrba ter se seznanili s tem, kako lahko lokalno izkoristijo nove priložnosti zelene energetike. Energetika se je znašla na prelomnici, saj nova zakonodaja energetiko še bolj usmerja iz centralizacije v smer, da smo lahko prav vsi posamezniki del sistema, je ob začetku povedal direktor energetskega področja pri Borzenu Borut Rajer.
Predlog prihodnjega večletnega finančnega okvirja EU (2021-2027) je predstavila Tonka Matić iz Generalnega direktorata za regionalno mestno politiko pri Evropski komisiji. Ob tem je poudarila, da ta na ravni EU še ni bil sprejet in se še lahko spremeni, trenutna politika pa predstavlja podlago za naslednji večletni finančni okvir. Trenutno je za kohezijsko politiko za vseh 28 držav članic namenjenih nekaj čez 46 milijard evrov, od tega približno deset odstotkov za prehod v nizkoogljično družbo. V okviru tega je za Slovenijo namenjeno okvirno 3,1 milijarde evrov, od tega približno deset odstotkov za prehod v nizkoogljično družbo. Bistvo kohezijske politike je, da prispeva h gospodarski strategiji Evrope 2020. Evropa sloni treh stebrih: pametni rasti, trajnostni rasti in vključujoči rasti. Drugi steber, ki je v tem primeru najpomembnejši, vključuje energetiko, klimatske spremembe, okolje in trajnostni promet. V stari perspektivi zasledujemo 11 tematskih ciljev, kar pa se bo z novo perspektivo spremenilo, saj bomo zasledovali samo pet ciljev. Ti so: pametnejša, nizkoogljična, bolj povezana in bolj socialna Evropa. Novost pa je peti cilj - Evropa, ki je bližje državljanom. Ne smemo se ozirati le na cilje, saj obstajajo določeni dejavniki in orodja, ki jih ne smemo zanemariti. Kot pojasnjuje, za različno razvite regije obstajajo tudi različna pravila glede vlaganj evropskih sredstev v posamezne projekte. Naslednji kriterij je, da je šest odstotkov proračuna evropskega sklada za regionalni razvoj namenjenih razvoju mest. Z energetiko so najtesneje povezani trije cilji: spodbujanje ukrepov za energetsko učinkovitost, spodbujanje obnovljivih virov energije in razvoj pametnih energetskih sistemov ter sistemov shranjevanja energije. Znotraj teh področij vlaganja je Evropska komisija že identificirala prioritete. Komisija bo spodbujala vlaganja s področja učinkovite rabe energije v sektorjih, ki so bili doslej s tovrstnimi investicijami podhranjeni. Glede obnovljivih virov energije pa bo komisija posebej spodbujala vlaganja v vire, ki so manj razviti. Za določene investicije pa v naslednji perspektivi ne bo namenjenih nobenih sredstev. Prav tako bodo države morale izpolniti t. i. omogočitvene pogoje in šele nato bodo lahko začele s črpanjem evropskih sredstev.
Kako daleč je finančna perspektiva 2021-2027 in kje je Slovenija? Evropska komisija Sloveniji priporoča, naj s politiko v zvezi z naložbami omogoči raziskave in inovacije v nizkoogljične tehnologije, trajnostni promet in okoljsko infrastrukturo ter pri tem upošteva regionalne razlike. S strani EU je priprava naslednje finančne perspektive že dolgo v teku, prišel pa je čas, da s pripravami, torej pogajanji in posvetovanji z EU, začnejo tudi države članice.
Velike danosti lokalnih skupnosti moramo izkoristiti
Erik Potočar z MzI je zbrane spomnil, da slovenska zakonodaja po novem omogoča samooskrbo tudi v večstanovanjskih stavbah, zato pričakuje, da se bo ta le še širila in se bo sodelovanje v lokalnih skupnostih še krepilo. Danes imamo v lokalnih skupnostih že okoli tri tisoč samooskrbnih naprav, ki proizvedejo 13 GWh električne energije. V zakonodaji pa ostaja še nekaj nedorečenosti, zato se lokalne skupnosti na ministrstvo obračajo s številnimi vprašanji.
Udeleženci so lahko prisluhnili zanimivima primeroma dobrih praks iz Hrvaške in Slovenije. Župan občine Križevci Mario Rajn je predstavil, kako so leta 2017 v občini začeli na strehe stavb, najprej na upravni zgradbi, postavljati sončne elektrarne. Kot je poudaril, so bili občani najprej skeptični, a ker so jim želeli priti čim bližje, so pripravili številne predstavitve in sčasoma so ljudje spoznali, da so tovrstni projekti dobri, zato so jih začeli postavljati tudi drugod, tako na strehe gospodarskih poslopij kot na strehe lastnikov hiš in stanovanj.
Anže Vilman iz Elektra Gorenjska je predstavil primer nizkonapetostnega omrežja prihodnosti v vasi Suha v občini Kranj. Gre za majhno vas in, ker se je veliko lastnikov individualnih hiš odločilo, da si postavi sončno elektrarno, je prišlo do velikih nihanj v napetosti. Vse te sončne elektrarne namreč proizvedejo že 200 GWh električne energije. Zato, da bi shranili električno energijo, ki je bila proizvedena čez dan, in jo porabili ob konicah, so vgradili dva hranilnika, ki sta primerna tudi za terciarno rezervo. Kot je dejal, bodo distribucijska podjetja vedno stremela h gradnji močnega omrežja in tovrstne novosti omogočajo prav to. Hkrati pa bodo pridobili še več izkušenj in znanj.
V nadaljevanju je potekala še interaktivna razprava o zeleni samooskrbi in skupnostih energetskih projektov, kjer sta župan občine Logatec Berto Menard in župan mestne občine Kranj Matjaž Rakovec predstavila projekte in izkušnje v njihovi lokalni skupnosti ter prihodnje načrte.
Strokovni posvet se je zaključil s t. i. Svetovno kavarno udeležencev, kjer so razpravljali o izzivih in rešitvah za uspešno dosego lokalne brezogljičnosti in zelene transformacije, na osnovi katere bodo pripravili zaključke srečanja in jih posredovali pristojnim organom in institucijam.