Ob obisku podpredsednika Evropske komisije, pristojnega za energetsko unijo, Maroša Šefčoviča tudi o energetskem prehodu kot priložnosti za slovensko gospodarstvo.
Energetski prehod Slovenije v nizkoogljično družbo je izjemen izziv za slovensko energetiko, gospodarstvo ter vse državljane. Projekti, ki se bodo izvajali, pa zahtevajo strokovne kadre in ustrezno organiziranost vseh, ki v investicijskih procesih sodelujejo.
Namen konference, ki so jo pripravili Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Gospodarska zbornica Slovenije, je bil tako gospodarstvu pokazati pot in možnost za soustvarjanje slovenske energetske prihodnosti s svojimi izdelki, storitvami in poslovnimi modeli, saj vse to vpliva na dobrobit vseh državljanov z dvigom dodane vrednosti ter povečanjem uvoza.
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je izpostavil, da bo Slovenija v prehodu v brezogljično družbo potrebovala kombinacijo rešitev s področja opuščanja fosilnih goriv, obnovljivih virov energije (OVE), energetske učinkovitosti in tehnološkega preboja. Ob tem je dodal, da Slovenijo čakajo tudi pomembne odločitve o velikih proizvodnih enotah v državi in slovenski energetski mešanici prihodnosti. Ministrstvo trenutno pripravlja državni energetski podnebni načrt, ki bo predmet širokega javnega posvetovanja. Ministrstvo podpira tržno usmerjene rešitve, ki bodo imele pozitiven vpliv na gospodarstvo in ki bodo hkrati vključile ter aktivirale tudi potrošnike. Tako bomo vsi skupaj v prihodnosti sooblikovali skupni energetski trg. V Sloveniji je že danes prisotna izjemna podpora energetskemu prehodu tako v splošni javnosti kot v gospodarstvu. Kot je še dejal, se zavedajo, da prehod v nizkoogljično družbo predstavlja velike izzive in priložnosti, a potreben bo širok družbeni konsenz.
Slovensko gospodarstvo je že prepoznalo priložnosti, ki jih prinaša razogljičenje družbe, eden od bistvenih izzivov v prehodu energetske tranzicije pa je potrošnik in njegova vloga. Prehod bo moral omogočiti proaktivno vlogo potrošnikov na energetskem trgu, kar je ključen element pri uresničevanju skupnih ciljev na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti. Za dosego ciljev bodo potrebne številne aktivnosti na nacionalni ravni, kjer bo ključna podpora države, ki mora zagotoviti ustrezen in spodbuden regulatorni okvir, kot tudi prispevati k ozaveščanju in izobraževanju, je še poudaril minister.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je poudaril nujnost krožnih oziroma zelenih poslovnih modelov in posodabljanja gospodarstva. Izziv, ki prinaša številne priložnosti je delovati v smeri večje energetske učinkovitosti in večje učinkovitost rabe virov. Zato so v okviru izvajanja slovenske strategije pametne specializacije podprli strateška razvojna inovacijska partnerstva. Na devetih prioritetnih področjih usmerjajo vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije. Zavedajo se tudi pomena vloge inovativnosti v procesu energetskega prehoda v nizkoogljično družbo, kar bodo do konca leta še utrdili z novim razpisom za pilotne in demonstracijske projekte. Z več kot 53 milijoni evrov bodo namreč podprli predvidoma po dva projekta iz vsakega prednostnega področja pametne specializacije.
Slovenija naredila že veliko za svojo energetsko prihodnost
Podpredsednik EK Maroš Šefčovič je pohvalil delo Slovenije na področju nacionalnega energetskega koncepta, ki lahko služi kot osnova za nacionalni energetski in podnebni načrt za leto 2030. Usmerjenost države v inovativne in čiste tehnologije lahko ustvari veliko poslovnih priložnosti in zmanjša visoko odvisnost od fosilnih goriv. Začetek je dober, saj je Slovenija že dosegla svoje cilje za leto 2020 glede izpustov emisij toplogrednih plinov, prav tako pa je na dobri poti, da doseže 25-odstotni delež OVE. Vendar je še veliko potenciala neizkoriščenega, na primer v zvezi z rabo OVE in energijsko učinkovitostjo. Sicer dobro izkorišča hidroenergijo, ne pa dovolj vetrnega potenciala. Velik potencial za OVE vidi na področju tranzitnega prometa, saj trenutno dosegamo le 1,6-odstotni delež, cilj pa je leta 2020 doseči deset odstotkov. Pri tem je izpostavil, da Slovenija glede na svojo geografsko lego lahko prevzame vlogo regionalnega vodje na področju prehoda v nizkoogljični transport.
Po njegovih besedah je njihova zadnja anketa potrdila, da 67 odstotkov Slovencev podpira večji delež obnovljivih virov energije v EU in 72 skupno energetsko politiko EU, kar je zelo navdušujoče. Potrebno pa bi bilo še spremeniti sindrom NIMBY (ne na mojem dvorišču) v PIMBY (prosim na mojem dvorišču), saj so na tem področju najbolj aktivne predvsem lokalne skupnosti. Izpostavil je še, da ima Slovenija veliko dobrih sestavin za energetsko tranzicijo, kar dokazujejo tudi številna uspešna slovenska inovativna podjetja.
Ob tem je poudaril, da energetske prihodnosti ne moremo graditi samo v Bruslju, ampak morajo pri tem sodelovati države članice EU in, saj bodo imele današnje odločitve zelo daljnosežne vplive. Kot je dejal, je bistvo EU v uskladitvi na skupne cilje, ki nas bodo na globalni ravni naredili močnejše. EU ima veliko tehnološko konkurenčno prednost ter močno javno podporo energetski tranziciji. EK lahko prehod podpre, da bo ta čim bolj mehak, stroškovno učinkovit in pravičen. Ob tej priložnosti je napovedal, da bo EU pariški podnebni sporazum preoblikovala v zakon, kar bo prineslo številne prednosti.
Med uvodnimi predavatelji je bil tudi direktor Elesovega Področja za strateške inovacije mag. Uroš Salobir, ki se je dotaknil vprašanja nujno potrebnih sprememb, če želimo energetski prehod izkoristiti kot priložnost za gospodarstvo. Izpostavil je, da je za energetska podjetja sedaj prišel pravi trenutek za inovacije, ki morajo inovacijsko kulturo postaviti v središče svojega delovanja, če želijo uspeti v energetski tranziciji, a pri tem potrebujejo stabilno inovativno okolje z regulatornimi spodbudami in ustreznimi kazalniki uspešnosti, ki nagrajujejo inovacijsko dejavnost. Za izboljšanje pogojev delovanja energetskih družb v tem okolju pa morajo biti družbe odprte za sodelovanje, sprejeti razvojna tveganja, stopiti na čelo širšega inovacijskega okolja, spodbuditi zagon novih pilotov in demonstracij ter preko inovacij usmerjati raziskovalno sfero in lokalno gospodarstvo«, je še poudaril mag. Uroš Salobir.
V nadaljevanju so mladi raziskovalci nagrajen študenti in mladi strokovnjaki s področja energetike predstavili svoje delo in Marošu Šefčoviču zastavili nekaj še neodgovorjenih vprašanj s področij njihovega raziskovalnega dela.
Vsak tehnološki prehod predstavlja spremembo
V drugem delu srečanja so sledili vsebinski paneli na temo nizkoogljične proizvodnje in sistemsko učinkovite rabe energije, pametnih omrežij, mest in lokalnih skupnosti ter novih platform in poslovnih modelov.
Med sogovorniki v razpravi o nizkoogljični proizvodnji in učinkoviti rabi energije je direktor Elesa mag. Aleksander Mervar poudaril, da ima Slovenija že danes enega najvišjih deležev OVE v proizvodnji električne energije v Evropi, česar se premalo zavedamo. Izpostavil je, da tako poceni električne energije, kot jo imamo danes, ne bomo imeli nikoli več, ampak bodo cene električne energije kot energenta prihodnosti v naslednjih 20 do 30 letih le še naraščale. Zato moramo biti pri izbiri smeri in hitrosti energetskega prehoda previdni in sprejemati premišljene odločitve. Te morajo temeljiti na posebnostih naše države, narodno gospodarskih učinkih, konkurenčni sposobnosti slovenskega gospodarstva in zmožnostih slovenskih gospodinjstev.
Direktor HSE mag. Matjaž Marovt je izpostavil, da je danes proizvodnja električne energije v Sloveniji uravnotežena, pri čemer proizvodnja iz nizkoogljičnih virov presega 60 odstotkov. Kljub temu cilj OVE do 2030 predstavljal velik izziv, saj bo poraba električne energije v prihodnje le še naraščala. Največ neizkoriščenega energetskega potenciala v Sloveniji je v hidroenergiji (2 TWh letno), za kar pa potrebujemo splošen konsenz, ki bo omogočal hitrejše umeščanje objektov v prostor stabilno okolje za investitorje. Pot za dosego cilja pa so tudi hranilniki v obliki črpalnih hidroelektrarn, za kar pa še ni razvitega pravega poslovnega modela.
Na okrogli mizi o pametnih omrežjih, mestih in lokalnih skupnostih so sogovorniki izpostavili velik pomen čezmejnega sodelovanja v projektih, medsektorske povezljivosti, pomen raziskovanja in razvoja ter vlaganja v to področje. Rektor univerze v Ljubljani in predsednik Tehnološke platforme za pametna omrežja prof. dr. Igor Papič je dejal, da je bil glavni cilj platforme – vzpostaviti demonstracijski projekt pametnih omrežij – izpolnjen s projektom NEDO, kjer je vodilno vlogo prevzel ELES. To je dokaz, da je Slovenija že danes na dobri poti, da postane demonstracijski razvojni poligon, kamor pa mora biti vključena tudi slovenska industrija. Vodja projekta NEDO v Elesu Gregor Omahen je predstavil, kako se Eles loteva izzivov na tem področju. Poudaril je, da pri projektu NEDO, ki zajema številne vsebine, Eles sodeluje z mnogo deležniki. V drugi fazi projekta, ki se bo začela v letošnjem letu, bodo v ospredju mestne skupnosti in vsebine, ki so kmalu realno izvedljive. Ključen korak pa predstavlja širša vpeljava v prakso.
Številni pozivi gospodarstva EK in državi
Po mnenju slovenske energetike, gospodarstva in znanosti Slovenija predstavlja spodbudno okolje za uvajanje novih tehnologij, izdelkov in storitev v realnem
okolju. Zato je GZS pripravila številne pobude podpredsedniku EK in državi. Podpredsednika EK so pozvali, da na osnovi uspešnih projektov v izvajanju v Sloveniji, državo podpre kot spodbudno okolje za nove tehnologije, izdelke in storitve v realnem okolju. Po mnenju gospodarstva je treba vseevropsko spodbuditi možnost za učinkovitejše umeščanje v prostor za energetsko infrastrukturo in OVE, ki so ključni za doseganje ciljev nizkoogljične družbe. Prav tako bi bilo nujno treba dopolniti evropsko direktivo o javnem naročanju
tako, da bo možna oddajo razvojnih in pilotnih projektov brez postopkov javnega naročanja. Po njihovem mnenju je namreč nevzdržno, da bi zaradi podnebnih ciljev EU male države postale samo uvoznice drage transformacijske tehnologije in posledično visoke končne cen električne energije. Nujna bi bila tudi umestitev energetike kot prioritetnega področja znotraj novega razvojno-raziskovalnega programa EU ter zagotavljati večjo skladnost le-tega s strukturnimi skladi, tako v smislu vsebin kot pravil.
Prav tako je po prepričanju gospodarstva potrebna tudi podpora države, zato jo pozivajo, naj poskrbi za stabilnost in predvidljivost regulatornega okolja in podpre sodobne energetske tehnologije, znanja in izdelke za energetski prehod, ki jih proizvaja ali razvija domača industrija. Slovensko industrijo je preko davčnih olajšav treba spodbuditi k intenzivnejšemu medsebojnemu sodelovanju in sodelovanju z institucijami znanja. Z javnimi razpisi in subvencijami je treba spodbujati lokalne dobavitelje, da bi razvijali svojo razvojno komponento. Omogočiti je treba vzpodbude podjetjem za vključevanje in financiranje izobraževanja mladih strokovnjakov naravoslovnih ved ter podpreti vlaganja v osnovne in aplikativne raziskave, kjer so tveganja za zasebni sektor prevelika. Država mora zagotoviti usklajeno delovanje vseh vladnih služb in ministrstev v prid slovenskemu gospodarstvu. Gospodarstvo pričakuje in zahteva tudi mednarodno evalvacijo vsakega strateško izbranega projekta v Sloveniji ter vključevanje gospodarstva in znanosti kot pomembnih deležnikov ob sprejemanju strateške zakonodaje ali projektov v zvezi z energetskim prehodom, zato predlagajo ustanovitev Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS.