Energetika

Energetski sektor potrebuje močnejšo podporo

V Sloveniji je industrija tveganega kapitala še premalo priznana, podjetniki pa se običajno premalo odpirajo navzven.  
Energetski sektor potrebuje močnejšo podporo

Na to dejstvo so pred kratkim na zaključnem dogodku projekta Ecofunding opozorili predstavniki DTK Murke, S.T. Hammerja, Meta Ingeniuma, Gigodesigna, Silicon Gardens in Taxgroupa. Na okrogli mizi so poudarili pomen energetskega sektorja, ki bi lahko bil dobra poslovna priložnost za Slovenijo.  

V okviru projekta Ecofunding, ki ga v Sloveniji izvaja Inštitut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost, se je osem inovatorjev predstavilo investitorjem v tvegani kapital v Sloveniji. Poslovne ideje s področja OVE in URE malih in srednje velikih slovenskih podjetij (MSP) so slovenski investitorji pozdravili in nekaterim obljubili nadaljnje pogovore.  

Energetika v Sloveniji še ni dovolj izkoriščena  

Po podatkih Evropske Unije je v obdobju med 2003 in 2008 kreditiranje MSP-jev zraslo za 133 odstotkov, med leti 2009 in 2012 pa upadlo za 6,5 odstotkov. V splošnem prihaja okrog 80 odstotkov kreditov za zagon novih podjetniških idej s strani bank, za t. i. zeleni sektor pa je stanje precej drugačno. Ker gre večinoma za inovativne podjetniške ideje so zahteve po tveganem in lastniškem kapitalu večje.  

Ravno zato so po predstavitvah sogovorniki DTK Murke, S.T. Hammerja, Meta Ingeniuma, Gigodesigna, Silicon Gardens in Taxgroupa precej poudarka namenili napotkom za pridobitev zagonskega kapitala. Sicer je po njihovem mnenju v Sloveniji industrija tveganega kapitala še premalo priznana, prav tako se navadno podjetniki premalo odpirajo navzven, saj je pri idejah ključno, da se ozrejo preko meja Slovenije in tudi oceana.  

Potrebno več financiranja z lastnimi sredstvi  

Hkrati so se sogovorniki dotaknili energetskega področja ter menili, da je energetika dobra zgodba, vendar je potrebno v Sloveniji na tem področju še veliko narediti. Poudarili so tudi, da so trenutno eko projekti večinoma podprti s sredstvi EU in vlade. Tovrstno podjetništvo pa bo še bolj zanimivo, ko bo bolj samozadostno oz. financirano z lastnimi oz. vlagateljskimi sredstvi.  

Glede oblikovanja poslovne ideje so sogovorniki na okrogli mizi poudarili, da na svetu ne zmagajo najboljše ideje ali ideje, ki so bile prve, temveč je ključna uresničitev ideje. Ob tem je najpomembnejša ekipa ljudi, ki poslovni model uresniči. V Sloveniji smo po mnenju nekaterih premalo usmerjeni v uresničevanje idej, prav tako pa je precej podjetniških ekip slabih v finančnih napovedih. Zaključili so s petimi osnovnimi kriteriji, ki so ključni za vse podjetniške inovacije, in sicer: dobra ideja, ciljana na globalen trg, finančno atraktivna predstavitev, poslovni model, ki »pije vodo« in ne nazadnje dober tim, ki bo idejo uresničil.  

Nadaljnji načrti za uresničevanje poslovnih idej  

Predstavniki vladnih institucij so ob zaključku omenjenega dogodka predstavili investicijske možnosti v Sloveniji in poudarili pomen tovrstnih dogodkov za pozitivne spodbude in morebitne uresničitve poslovnih idej s področja OVE in URE.   

Kot je med drugim povedala Polona Lah, koordinatorka projekta na IJS, s tem projekt še ni zaključen, saj je načrtovano, da se v okviru projekta na evropski ravni skupno pregleda in diagnosticira 360 MSP-jev, pripravi 45 naložbenih načrtov ter 20-im podjetjem omogoči dostop do finančnih sredstev za razvoj projektov.  

»Nekateri izbrani slovenski projekti so se že predstavili v Franciji na mednarodnem B2B dogodku, načrtujemo pa še pripravo poslovnih načrtov sodelujočih inovatorjev in tudi dodatno tehnično podporo za izboljšanje njihove podjetniške ideje. V nadaljevanju je predvidena vključitev na mednarodno Ecofunding platformo, namenjeno mednarodnemu povezovanju investitorjev in podjetnikov,« je še dejala koordinatorka projekta. (mj)