Energetski sektor se ponaša z dobrimi poslovnimi kazalci

Družba Bisnode je v okviru letošnje konference EN. odmev predstavila rezultate analize poslovnih rezultatov energetskega sektorja, iz katerih je moč razbrati, da kljub spremembam, ki jih narekuje tržni način dobave električne energije, ostajata zanesljivost in varnost oskrbe v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami na zavidljivi ravni. Zanimivi so tudi podatki o ustvarjenih čistih prihodkih, po katerih je v letu 2011 deset največjih podjetij iz sektorja Oskrba z električno energijo, plinom in paro skupaj ustvarilo dobre 4 milijarde evrov, kar je bilo za skoraj milijardo in pol evrov več kot leta 2010. Temu primerno se je v letu 2011 povečal tudi delež desetih največjih energetskih podjetij pri zagotavljanju prihodka znotraj panoge, in sicer iz 66 odstotkov v letu 2010 na 77 odstotkov v letu 2011, kar posredno priča tudi o nadaljnji koncentraciji največjih energetskih podjetij. Prihodki od prodaje v omenjenem sektorju, kjer pa žal ni zajetih vseh trgovcev z energenti, so v letu 2011 znašali 5,2 milijarde evrov in so bili v primerjavi z letom prej višji za 31,4 odstotka, tako da vse kaže, da energetski sektor za zdaj še ne deli usode zaostrenih razmer v slovenskem gospodarstvu. Tako je rast prihodkov v sektorju v obdobju od leta 2007 do 2011 bila pozitivna in je skupno znašala 129 odstotkov. Ker so vzporedno naraščali tudi stroški blaga, materiala in storitev je bil v opazovanem obdobju nekoliko manj spodbuden čisti poslovni izid iz poslovanja, ki pa se je kljub 23-odstotnemu zmanjšanju v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 v obdobju petih let povečal za dobro petino.
Da je slovenski energetski sektor za enkrat še v dobri kondiciji, je mogoče razbrati tudi iz podatka o povprečni zadolženosti podjetij, saj je ta v letu 2011 znašala manj kot 30 odstotnih točk, kar je močno pod slovenskim povprečjem (58 odstotnih točk). Spodbudno je, da se v panogi povečuje tudi dodana vrednost na zaposlenega, pri čemer je denimo ta leta 2007 znašala 72,5 tisoč evrov, leta 2011 pa je dosegla že 98,6 tisoč evrov, kar je precej več od slovenskega povprečja, ki je v tem letu bilo okrog 37 tisoč evrov.

Slovensko energetiko lastniško obvladujeta država in družba Keter svetovanje

V Podjetju Bisnode so razvili tudi aplikacijo, ki na podlagi podatkov iz različnih baz o lastništvu podjetij oblikuje lastniške mreže. Analiza je pokazala, da sta na vrhu lastniške strukture v energetiki Republika Slovenija in Kater Svetovanje, d.o.o. Po podatkih Bisnode je bilo v mreži republike Slovenije v letu 2011 141 podjetij, v katerih je bilo skupno zaposlenih 6.359 ljudi, ustvarila pa so 111,5 milijona evrov dobička. V Bisnodu so še izračunali, da naj bi energetska podjetja, ki so v neposredni ali posredni lasti države lastniku zagotavljala 2,8-odstotno donosnost na kapital, kar je bilo tudi precej več od drugih podjetij v državni lasti. V drugi največji lastniški mreži energetskih podjetij, ki jo obvladuje Keter svetovanje, pa naj bi bilo po podatkih Bisnode 12 podjetij, ki skupno ustvarijo 23,8 milijona prihodkov od prodaje.
Analiza je tudi pokazala, da kljub popolnemu odprtju slovenskega trga z električno energijo in plinom, slednjega še vedno obvladujejo igralci z večinskim tržnim deležem (HSE in GEN-I), ki imajo tudi največ vpliva na končno ceno energentov. Sicer pa v družbi BISNODE navajajo, da cene na našem trgu še vedno večinoma sledijo cenam v Nemčiji, da na njihovo velikost vplivajo tudi razmere v regiji ter, da se vendarle tudi v slovenskem prostoru postopoma zvišuje konkurenčnost in se vse več odjemalcev odloča za zamenjavo dobavitelja.
Ob tem še ugotavljajo, da se po začetni privatizaciji energetike v posameznih evropskih državah in posledično prevzemih s strani multinacionalk, slednje postopoma umikajo z nekaterih trgov in se osredotočajo na ožje regionalne trge. V tej luči naj bi bile za tuje vlagatelje zanimive tudi prodajne družbe naših distribucijskih podjetij, odgovor na vprašanje, kako se bo energetska zgodba v Sloveniji odvrtela v prihodnje, pa bo odvisno predvsem od potez države, kot večinske lastnice domačih energetskih podjetij.

Brane Janjić