Pogovor z dr. Tomažem Štokljem, HSE
Trg z električno energijo je na delu, ki se nanaša na optimalno dispečiranje proizvodnih enot opravil svojo nalogo z odliko, hudo pa se je zataknilo pri dajanju cenovnih signalov investitorjem, saj trenutne cene onemogočajo gradnjo kakršnihkoli energetskih objektov razen objektov, ki so predmet subvencij. V evropski uniji zato že resno razmišljajo o reorganizaciji trga in uvedbi mehanizmov za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti.
Iz energetskih krogov že nekaj časa prihajajo opozorila, da se je energetski trg sesul in ne deluje več, pri čemer posledice čutijo predvsem proizvajalci električne energije iz klasičnih virov ter investitorji v nove energetske objekte, z vse bolj zaostrenimi pogoji poslovanja pa se srečujejo tudi trgovci z električno energijo. Izvršnega direktorja za področje trgovanja v HSE dr. Tomaža Štoklja smo zato povprašali, kako se v Holdingu Slovenske elektrarne spopadajo z novimi razmerami na trgu, kaj načrtujejo in kaj si obetajo v prihodnje.
HSE je v minulih letih obseg trgovanja nenehno povečeval, pri čemer ste bili pred časom tudi tarča očitkov, da se je tudi zaradi tega HSE znašel v težavah. Že na tiskovni konferenci, na kateri so bili nedavno predstavljeni poslovni rezultati, ste takšna namigovanja odločno zanikali. Kakšna je dejansko prava slika povezana s trgovsko dejavnostjo HSE?
Drži sicer, da je HSE svoj obseg trgovanja iz leta v leto povečeval, pri čemer smo največjega dosegli leta 2012, ko so prodane količine električne energije presegle 30 TWh. Zaradi neugodnih razmer na trgu in povečanih tveganj smo potem trgovalne količine začeli zmanjševati, tako da bodo te letos znašale okrog 26 TWh. Pri tem se tudi pozna, da so se po gospodarski krizi s trga umaknile banke, da so se zmanjšale bonitetne ocene in limiti nekaterih družb ter, da se je posledično zmanjšalo tudi število partnerjev - vse to pa se odraža tudi v manjšem obsegu trgovanja. Ne glede na to pa bomo skušali dobiček iz trgovanja ohraniti na enaki ravni; v trženju naredimo na leto med 12 in 16 milijonov evrov dobička iz trgovanja. Tako nikakor ne drži, da bi proizvodni del znotraj naše skupine moral kriti izgube na področju trgovanja. Pravi problem je v tem, da proizvodni stroški naraščajo, medtem, ko cene na trgu padajo, hkrati pa je HSE v največjem investicijskem ciklusu od svoje ustanovitve. Z letom 2013 so v veljavo stopila tudi nova pravila s področja trgovanja s CO2 kuponi, po katerih je potrebno celotno količino kuponov za proizvodnjo električne energije kupiti na trgu, kar še dodatno draži proizvodnjo iz naših termoelektrarn. S podobnimi težavami se srečujejo vsi proizvajalci v Evropi in zato je večina evropskih energetskih podjetji že šla v reorganizacije in zmanjševanje stroškov in tudi HSE se temu ne bo mogel izogniti.
V zvezi z omenjenimi očitki in izvedeno primerjalno analizo z drugimi velikimi evropskimi energetskimi družbami pa moram poudariti, da je bila primerjava določenih kazalcev povsem neustrezna oziroma površno opravljena. Tako so denimo prišli do zaključka, da naj bi HSE preveč trgoval na osnovi napačnih podatkov, pri tem pa pri nekaterih družbah sploh niso upoštevali trgovalnih količin njihovih družb za trgovanje, pri drugih, pa so napačno prepisali podatke iz letnih poročil oziroma niso preverili, da posamezne družbe trgovalnih količin sploh ne objavljajo in so tako upoštevali le prodajo končnim odjemalcem. Zato je bila primerjava povsem neustrezna. Prave številke namreč podajo povsem drugačno sliko in kažejo, da je v HSE obseg trgovanja glede na lastno proizvodnjo primerljiv z drugimi družbami oziroma celo nekoliko nižji, vsekakor pa ne prevelik, kot so zatrjevali. Povsem napačen je bil tudi sklep, da je bil poslovni rezultat HSE leta 2011 slabši zaradi neustreznih trgovskih pogodb, saj so na nižji rezultat v resnici vplivale predvsem slabše hidrološke razmere.
Menim, da naša ekipa dela dobro, takšne neutemeljene obtožbe posameznikov, ki očitno želijo odvrniti pozornost od pravih problemov, pa negativno vplivajo na delovno vzdušje, predvsem pa na boniteto podjetja in skupine, ter tako škodujejo poslovanju. Večkrat so bili pozvani, da pridejo v trženje in se na osnovi argumentov in dejanskih podatkov o vsem odkrito pogovorimo, a jim to očitno ni v interesu.
Tudi sami ste že omenili trenutne neugodne razmere na trgu. Kako te vplivajo na samo trgovanje in kakšne ukrepe ste sprejeli za omilitev negativnih učinkov aktualnih razmer na trgu?
Kar se samega trgovanja tiče, je eden poglavitnih ukrepov, da se, zaradi znižanja bonitetnih ocen partnerjev in s tem povečane kreditne izpostavljenosti ter tveganj, selimo iz dolgoročnega na kratkoročno trgovanje. Ob tem gre še poudariti, da je zaradi naraščanja količin energije iz obnovljivih virov vse bolj navzoča negotovost glede planiranja proizvodnje, ter posledično vse bolj prihaja v ospredje trgovanje znotraj dneva. S ciljem, da maksimalno izkoristimo nastajajoče tržne priložnosti in v želji po optimalni izrabi fleksibilne proizvodnje v skupini HSE jeseni uvajamo 7-dnevno trgovanje ter 24-urno trgovanje znotraj dneva, kar z drugimi besedami pomeni stalno navzočnost na trgu in budno spremljanje vseh sprememb. Za zdaj so sicer še določene omejitve na avstrijski meji, saj so zaradi težav, ki jih ima avstrijski operater, prenosne zmogljivosti pogosto zmanjšane ali celo onemogočene. A te težave naj bi še letos odpravili, s tem pa se bo lahko povečal tudi obseg trgovanja znotraj dneva. Podobno velja tudi za italijanski trg, kjer imajo trenutno v veljavi dokaj specifičen sistem trgovanja znotraj dneva, a tudi tam naj bi se stvari spremenile. Trend razvoja trgovanja znotraj dneva je opaziti na vseh razvitih trgih, saj določanje proizvodnje dan vnaprej ne zadostuje več. Vedeti je treba, da se denimo na nemškem trgu v določenih urah že 60 do 65 odstotkov potreb po električni energiji pokrije z energijo iz obnovljivih virov, na letni ravni pa ti viri pokrivajo že preko 25 odstotkov porabe, kar ni več le neka »butična« proizvodnja, ampak so to že pomembne količine. Pri obnovljivih virih gre za nestabilno in težko predvidljivo proizvodnjo, ki je podvržena naglim spremembam, na katere morajo tako sistemski operaterji kot ostali proizvajalci odreagirati takoj.
Zato ocenjujem, da bo trg za dan vnaprej vse bolj izgubljal vlogo dispečiranja proizvodnih enot, vse bolj v ospredje pa bo stopalo trgovanje znotraj dneva, ki bo delno prevzemal tudi vlogo izravnavanja ponudbe in povpraševanja.
Brane Janjić
Celoten pogovor z dr. Štokljem lahko preberte v avgustovski številki revije Naš stik.