Juiljan Fortunat v pogovoru za Naš stik o aktualnih izzivih slovenske energetike.
Direktorat za energijo med letošnjimi prednostnimi nalogami izpostavlja pripravo novele energetskega zakona, ki naj bi mu še letos sledil tudi posodobljen nacionalni energetski program. Vse sile naj bi napeli tudi za odpravo pomanjkljivosti v postopkih, ki zavlačujejo umeščanje energetskih objektov v prostor.
Julijan Fortunat, ki je z imenovanjem nove vlade, prevzel vodenje direktorata za energijo, je v energetskih krogih znan obraz, saj je pred tem vrsto let vodil Elektro Primorska. V tem času se je uspel pobliže spoznati z vsemi težavami, s katerimi se srečuje slovensko elektrogospodarstvo, še zlasti distribucijska podjetja, kar mu bo v prihodnje zagotovo olajšalo marsikatero odločitev. Z njim smo se tokrat pogovarjali o nekaterih ta hip najbolj izpostavljenih vprašanjih povezanih s prihodnostjo našega elektrogospodarstva.
Kako ocenjujete trenutno oskrbo Slovenije z električno energijo?
Načeloma lahko zanesljivost in kakovost oskrbe z električno energijo v Sloveniji ocenim kot zelo dobro, čeprav še nimam zadnjih podatkov za leto 2011. Sem pa ravno pred dnevi znova podrobneje pogledal poročilo Agencije za energijo za leto 2010 in tam zapisani kazalci so spodbudni. Je pa letošnje leto in tudi nekaj zadnjih mesecev lanskega leta zaznamovala zelo slaba hidrologija, kar se seveda negativno odraža tudi v proizvodnih podatkih. Trenutne razmere so zaznamovane tudi z remontom v nuklearni elektrarni Krško, kar vse ta hip vpliva na nekoliko specifične razmere v sistemu. Se pa hidrologija izboljšuje, tako da glede nadaljnje oskrbe ostajam optimist. Še zlasti zato, ker je videti, da gredo vlaganja v nove proizvodne objekte in omrežje v pravo smer. Čeprav je ob tem, še posebej na distribucijskem omrežju, čutiti tudi določene pritiske po zagotovitvi dodatnih sredstev, ki bi omogočila večje investiranje.
Na dosedanjih strokovnih srečanjih ste že večkrat omenili, da je prednostna naloga direktorata nov energetski zakon, ki je sicer bil v preteklosti oziroma mandatu prejšnje vlade že pripravljen, pa je nato zmanjkalo časa za njegovo podrobnejšo obravnavo in potrditev v državnem zboru. Kako daleč ste z njegovo pripravo in kdaj lahko pričakujemo njegov sprejem?
Res je, da je energetski zakon naš prednosti projekt in na njemu ta hip zelo intenzivno delamo. Ključna področja, kjer v našo zakonodajo še nimamo vpeljanih vseh zahtev iz tretjega energetskega svežnja ukrepov, se nanašajo tako na področje električne energije in plina kot na pristojnosti Agencije za energijo. Nekoliko dlje smo na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe, tako da so v tem trenutku naše ključne aktivnosti usmerjene predvsem na prva tri področja. Menim, da bomo imeli noveliran energetski zakon pripravljen za nadaljnjo obravnavo še v tem mesecu in naj bi ga potem sprejeli do poletja. V naslednji fazi, ki je dolgoročnejša, pa bomo verjetno skušali zadeve sistemsko urediti v več ločenih zakonih za posamezna specifična področja. To je namreč naš končni cilj, ki bo seveda vzel tudi več časa. Bi pa s takšno ureditvijo potem imeli zakonodajo, ki bo »zdržala« daljše obdobje in bo omogočala večjo preglednost, hitrejše in lažje uveljavljane sprememb ter tako tudi povečala uporabnost energetskega zakona. Torej, kot rečeno, noveliran zakon naj bi sprejeli čim prej, saj z uveljavitvijo tretjega svežnja ukrepov, skupaj z nekaterimi drugimi evropskimi državami, že zamujamo dobro leto in nam zato grozi tudi nevarnost izreka kazni. Zagotovo se je treba tako na tem področju maksimalno potruditi in to tudi počnemo.
Drug pomemben dokument, ki ga strokovna, pa tudi splošna javnost, že nestrpno pričakuje je zagotovo Nacionalni energetski program. Kdaj lahko pričakujemo, da bodo v zvezi z njim sprejete končne odločitve?
Ta dokument ima pri nas drugo prioriteto in je takoj za energetskim zakonom, kar seveda ne pomeni, da ga v tem času zapostavljamo. Obravnava teče vzporedno in pričakujem, da bomo tudi ta dokument še letos spravili pod streho. Ključne točke, ki jih gre v zvezi z njim izpostaviti pa so, da želimo nek dokument, ki bo bolj pregleden in berljiv ter s tem tudi bolj uporaben. Glede na trenutne razmere, ki so že precej drugačne od tistih ob njegovem nastajanju, bomo skušali zožiti tudi izbor možnih scenarijev in poudariti njihove prednosti in pomanjkljivosti.
Brane Janjić
Celoten pogovor z direktorjem direktorata za energijo Julijanom Fortunatom si lahko preberete v majski številki revije Naš stik.