Energetski zakon prinaša tudi nekaj novosti na področju URE

Nov energetski zakon, ki je začel veljati v začetku marca prinaša nekaj novosti tudi na področju učinkovite rabe energije, pri čemer se pri nas kažejo možnosti za velike prihranke, pa tudi za nova delovna mesta. Kot pravijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, gre v primeru uvajanja ukrepov učinkovite rabe za delovno intenzivne investicije, pri katerih se večinoma uporabljajo izdelki domače proizvodnje (gradbeni material, stavbno pohištvo), zato je ustvarjena dodana vrednost na enoto investicije med največjimi in predstavlja največji generator rasti BDP.
Iz evropske zakonodaje izhaja obveznost, da vsako leto energijsko obnovimo tri odstotke površine stavb v lasti in rabi države. Za to bo potrebnih 50 milijonov evrov investicij na leto, kar bo po ocenah Ministrstva hkrati pomenilo 1200 delovnih mest in vsaj še enkrat toliko posrednih delovnih mest (proizvodnja materialov, in podobno.). Tudi z vidika javnih financ ima ta ukrep pozitivne učinke, saj se vložena javna sredstva lahko vsaj podvojijo (na primer ob 40-odstotni subvenciji se vložena javna sredstva podvojijo iz naslova priliva davkov in prispevkov, ob 20-odstotni pa početverijo). Zniževanje stroškov tako pozitivno vpliva na naše položnice, pa na večjo konkurenčnost gospodarstva, na nova delovna mesta ter manj emisij toplogrednih plinov.
V Sloveniji sicer prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe. Največji potencial prihranka energije je tako ravno v izolaciji energijsko neučinkovitih stavb. Po raziskavi REUS kar 62 odstotkov enodružinskih in 80 odstotkov večstanovanjskih stavb sodi po debelini izolacije fasade med energijsko neučinkovite. Energijsko neučinkovita okna pa so vgrajena v 60 odstotkih enodružinskih stavb ter 56 odstotkih večstanovanjskih stavb. Tako bi lahko samo z obnovo energijsko neučinkovitih stavb v skladu z veljavnimi predpisi prihranili 37 odstotkov energije, ki jo danes porabimo za ogrevanje stanovanj ali drugače rečeno s prihranjeno energijo bi lahko dodatno ogrevali 177 tisoč povprečnih slovenskih stanovanj.
Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor ob tem še poudarjajo, da bi lahko že samo s spremembo našega obnašanja, torej brez dodatnih investicij (pravilno prezračevanje, ugašanje luči, izklop naprav…), privarčevali do deset odstotkov pri strošku za energijo. (bj)