Računsko sodišče je izdalo porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih pri uspešnosti izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije.
Računsko sodišče je namreč izvedlo revizijo uspešnosti izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011, ki je zajela Eko sklad, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Preverjalo je njihovo izvajanje ukrepov za povečanje učinkovite rabe energije v tem obdobju, pri čemer je želelo odgovoriti na vprašanje, ali so bili ukrepi za povečanje učinkovite rabe energije v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011 uspešno izvedeni in ali bo mogoče doseči cilj devetodstotnega prihranka energije do konca leta 2016. V revizijskem poročilu, ki ga je računsko sodišče izdalo julija lani, je ugotovilo vrsto nepravilnosti in nedoslednosti in zato revidirancem naložilo izvedbo popravljalnih ukrepov.
Računsko sodišče je pregledalo odzivna poročila, ki so jih na podlagi zahteve iz revizijskega poročila o uspešnosti izvajanja ukrepov za učinkovito rabo energije v obdobju od leta 2008 do konca leta 2011 izdelali Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance. Zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov so ocenili na podlagi posredovanega opisa ukrepov in predložene dokumentacije omenjenih ministrstev.
Ocenili so, da so zadovoljivi popravljalni ukrepi za odpravo nesmotrnosti, ki jih je sprejelo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, naslednji: opredelilo je aktivnosti, odgovorne osebe in roke za pripravo Resolucije o nacionalnem programu razvoja javne prometne infrastrukture v RS do leta 2020 z vizijo do leta 2030, s katero bo uredilo razvoj prometne infrastrukture za trajnostno mobilnost. Prav tako pa je določilo, da bosta programe informiranja, ozaveščanja in usposabljanja na področjih učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije izvajala le Eko sklad in Center za podpore. Računsko sodišče pa je nekaj popravljalnih ukrepov za odpravo nesmotrnosti, ki jih je sprejelo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ocenilo kot le delno zadovoljive. Tako ministrstvo ni predložilo Pravilnika o energetskem knjigovodstvu, ki ga predpisuje veljavni energetski zakon, temveč le pojasnilo, da je v novem energetskem zakonu načrtovana ureditev vodenja energetskega knjigovodstva na podlagi Uredbe o sistemu upravljanja z energijo v javnem sektorju in ne na podlagi Pravilnika o energetskem knjigovodstvu. To pomeni, da energetsko knjigovodstvo do sprejema novega energetskega zakona ne bo urejeno, in to kljub temu, da je zakonski rok za sprejem Pravilnika o energetskem knjigovodstvu potekel že v letu 2010 in kljub temu, da bi se s sprejemom tega pravilnika v praksi pokazale morebitne pomanjkljivosti sprejete ureditve, ki bi jih lahko pri pripravi Uredbe o sistemu upravljanja z energijo v javnem sektorju na podlagi novega zakona že upoštevali.
Ministrstvo tudi ni predložilo načrta aktivnosti, s katerim bi zagotovilo namenskost porabe 7,5 milijona evrov zbranih finančnih sredstev od dodatka za obvezni odkup električne energije. Po mnenju računskega sodišča je ministrstvo pripravilo nov energetski zakon, s katerim pa ni določilo nakazovanja javnih dajatev, ki so namenjene dodeljevanju subvencij, v državni proračun. Ministrstvo ni predložilo načrta aktivnosti z navedbo aktivnosti, rokov in odgovornih oseb za vzpostavitev sheme usposobljenih ponudnikov energetskih storitev. Ter tudi ne Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki ne bi vseboval metod, pri katerih so za isti ukrep mogoči popolnoma različni rezultati, in metod za izračun prihranka energije z izvedenim energetskim pregledom, ki bi upošteval možnost dvojnega štetja prihrankov končne energije zaradi finančnih spodbud za izvedbo investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije, ki se izvedejo na podlagi priporočil energetskega pregleda.
Računsko sodišče je popravljalni ukrep za odpravo nesmotrnosti, ki ga je sprejelo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ocenilo kot zadovoljiv, saj je pripravilo Uredbo o informacijah o varčni porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka, v kateri je določilo, da ARSO na svoji spletni strani objavi seznam modelov novih osebnih vozil skupaj s podatki o varčnosti goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka po abecednem vrstnem redu.
Računsko sodišče je v porevizijskem poročilu ocenilo, da je popravljalni ukrep za odpravo nesmotrnosti, ki ga je sprejelo Ministrstvo za pravosodje, zadovoljiv, saj je pripravilo načrt aktivnosti za centralizirano vodenje državnega nepremičnega premoženja, v katerem je opredelilo aktivnosti, roke in osebe, odgovorne za izvedbo. Čeprav ministrstvo ni predložilo usmeritev za izvajanje energetskih pregledov, izdelave energetskega knjigovodstva ter prioritet za gradnjo novih stavb in energetsko prenovo obstoječih stavb, je iz novega energetskega zakona razvidno, da je za ureditev teh področij pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
Popravljalni ukrep, ki ga je sprejelo Ministrstvo za finance je računsko sodišče ocenilo kot zadovoljiv, saj so pripravili načrt aktivnosti za pospešitev projektov javno-zasebnega partnerstva na področju pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije, v katerem je opredelilo aktivnosti, roke in osebe, odgovorne za izvedbo. (pb)