Energetika

Energija in odgovornost

Vprašanje trajnostne mobilnosti bi moralo biti med ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti visoko na prednostni lestvici.
Energija in odgovornost
V Krškem je nedavno v organizaciji Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru in v okviru projekta  Internacionalizacija – steber razvoja potekala prva izmed delavnic na temo Energija in odgovornostt, ki je bila namenjena razpravi o trajnostnem transportu in mobilnosti. Kot je bilo slišati uvodoma, so izpusti iz prometa eden glavnih onesnaževalcev s škodljivimi emisijami na našem planetu. Da bi zagotovili nemoten prevoz blaga in ljudi, moramo zato stremeti ne samo k zmanjšanju izpustov, temveč tudi k bolj učinkovitemu in trajnostnemu transportu. Pri tem je treba upoštevati zaveze EU, ki si je za cilj postavila desetodstotni delež obnovljivih virov energije v transportu do leta 2020, pri čemer je uporaba obnovljivih virov energije dosegla rast iz 1 odstotka v letu 2004 na 5,4 odstotka v letu 2013. 
Slovenija, ki je po deležu uporabe obnovljivih virov energije v Evropi nad povprečjem, delež OVE namreč znaša 21,5 odstotka (evropsko povprečje je 15 odstotkov), ima na področju mobilnosti in transporta za doseganje načrtovanega 25-odstotnega deleža OVE do leta 2020 še veliko potenciala. Da je nakup električnih avtobusov ob pravilnem načrtovanju lahko že bolj optimalna izbira od uporabe sedanjih dizelskih, je s pomočjo raziskave na primeru mestnega prometa v Velenju predstavil dr. Peter Virtič s Fakultete za energetiko. Kljub visoki začetni investiciji bi se namreč stroški nakupa električnih avtobusov zaradi nižjih stroškov energije in vzdrževanja povrnili že v nekaj letih (strošek na prevožen kilometer električnega avtobusa znaša v povprečju nekje od 37 do 45 odstotkov stroška na prevožen kilometer dizelskega avtobusa). V primeru postavitve polnilne infrastrukture bi se investicija sicer povišala, a bi bila povračilna doba še vedno sprejemljiva. Pri tem je zanimivo tudi dejstvo, da je izkoristek goriva pri dizelskem motorju pri mestni vožnji manjši kot 40 odstotkov.
Kot je poudaril dr. Željko Hederić z Elektrotehnične fakultete Univerze v Osijeku, dizelski avtobus prav toliko in celo več goriva, kot ga porabi za vožnjo, porabi za pospeševanje, zaviranje in v prostem teku. Ekonomske upravičenosti uporabe obnovljivih virov energije v transportu torej ne gre spregledati, kakor ne gre spregledati okoljskih in socialnih vidikov, bistvo skupnih evropskih ciljev je namreč ravno ustvarjanje čistejšega, prijaznejšega in trajnostnega okolja za državljane, kar pomeni, da bi morala biti problematika transporta in mobilnosti v vsaki državi in vsaki lokalni skupnosti visoko na prednostni lestvici.
Udeleženci posveta so se seznanili tudi z nekaj primeri dobrih praks, organizatorji pa v okviru omenjene mednarodne delavnice že napovedujejo naslednji tematski sklop, ki bo pod naslovom Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije potekal 26. maja v Velenju. (bj)
Brane Janjič
O avtorju