V okviru izvajanju strategije za energetsko unijo Evropska komisija predlaga posodobitev označevanja z energijskimi nalepkami.
Predlagana revizija zagotavlja skladnost in kontinuiteto, potrošnikom pa omogoča, da bodo z bolj ozaveščenimi odločitvami prihranili energijo in denar. Poleg tega bo neposredno prispevala k načelu energetske unije 'energijska učinkovitost je na prvem mestu'.
Energijska učinkovitost izdelkov se zdaj označuje z različnimi lestvicami. Komisija želi, da bi bilo to označevanje jasnejše za potrošnike ter da bi se proizvajalci in trgovci na drobno bolj dosledno držali pravil, zato predlaga prenovljen sistem označevanja z energijskimi nalepkami. In sicer predlaga enotno lestvico od A do G na energijskih nalepkah. Tako naj se na energijske nalepke vrne že uveljavljena in učinkovita lestvica od A do G, sedanje nalepke pa se bodo razvrstile na novo. Poleg tega bi se vzpostavila digitalna zbirka podatkov za nove energijsko učinkovite izdelke. Tako komisija predlaga, da se vsi novi izdelki, ki pridejo na trg EU, registrirajo v spletni zbirki podatkov. Tako bi bili podatki bolj pregledni, organi držav članic pa bi lažje nadzorovali trg.
Trenutna nalepka potrošnikom nerazumljiva
Energijska nalepka se je v EU od leta 1995 izkazala za zelo uspešno: pri nakupih jo upošteva 85 odstotkov evropskih potrošnikov. Je tudi pomembna spodbuda za industrijski razvoj: večina izdelkov je že v najvišjih razredih (A+++, A++, A+), drugi razredi (včasih celo razred A) pa so večinoma prazni. Toda zaradi teh pozitivnih rezultatov potrošniki zdaj težje ugotavljajo, kateri izdelki so najučinkovitejši: če kupijo izdelek iz razreda A+, morda mislijo, da kupujejo enega od najučinkovitejših izdelkov na trgu, v resnici pa je izdelek včasih celo med najmanj učinkovitimi.
Da bi potrošniki lažje razumeli in primerjali izdelke, Evropska komisija predlaga enotno nalepko z lestvico od A do G. Potrošnike bo spodbudila k nakupu najučinkovitejših izdelkov, s katerimi bodo prihranili energijo in znižali znesek na položnici za elektriko.
Po novem registracija izdelkov
Kot kažejo ocene, 10–25 odstotkov izdelkov na trgu ni skladnih z zahtevami za označevanje z energijskimi nalepkami, zaradi česar so prihranki energije za okrog 10 odstotkov nižji, kot bi lahko bili. To je deloma tudi posledica tega, da organi za tržni nadzor v državah članicah te zahteve izvajajo premalo dosledno.Komisija za doslednejše izvajanje zahtev predlaga vzpostavitev zbirke podatkov o registraciji izdelkov. V tej zbirki bodo proizvajalci in uvozniki registrirali svoje izdelke ter vanjo naložili podatke, ki so sicer obvezni tudi že v okviru sedanje zakonodaje EU. S tem bodo imeli organi za tržni nadzor v državah članicah na enem samem osrednjem mestu dostop do bistvenih podatkov, s katerimi bodo lahko ugotovili skladnost izdelka, in jim ne bo treba več porabiti veliko truda in časa za to, da bi te podatke pridobili od gospodarskih subjektov.
V tej zbirki podatkov bo energijska nalepka skupaj z bistvenimi podatki o izdelku na voljo potrošnikom in trgovcem, lažja pa bo tudi digitalizacija energijske nalepke.
S prenovljeno direktivo pridobijo vsi
Prenovljena energijska nalepka bo potrošnikom prihranila nadaljnjih 15 evrov na leto, informacije o energijski učinkovitosti izdelkov bodo jasnejše, izdelke bo mogoče primerjati, o izdelkih pa bo na voljo več informacij (o njihovi učinkovitosti, porabi vode, hrupu in drugem). Če to prištejemo k doslej prihranjenim 465 evrom na leto, dobimo skupaj 480 evrov na leto na gospodinjstvo.
Proizvajalcem in trgovcem na drobno bo revidirana energijska nalepka prinesla skupno povečanje prihodkov v višini več kot 10 milijard evrov na leto In sicer zaradi utrditve priljubljenega orodja za trženje, ki ga pri nakupih upošteva več kot 85 odstotkov potrošnikov. Prinesla bo manjše tveganje, da bi nastala zmeda, kar bo imelo za posledico večjo pravno varnost in boljšo skladnost. Proizvajalci in trgovci na drobno bodo imeli manjša upravna bremena zaradi registracije izdelka in digitaliziranega nalaganja nalepk. S tem se jim bodo sedanji dodatni prihodki v višini 55 milijard na leto še povečali, kar bo skupaj prineslo 65 milijard na leto.
Predlog komisije ima tudi oprijemljive koristi za države članice. Prihranile bodo čas, saj se bo zaradi zbirke podatkov o registraciji izdelkov čas, ki ga potrebujejo za tržni nadzor, skrajšal za 10–15 odstotkov. Poleg tega bodo imele manjše upravno breme, saj gre za predlog uredbe, ki se uporablja neposredno. Zato državam članicam ne bo treba prenašati določb v nacionalno zakonodajo.
Letni prihranek primarne energije, dosežen s sedanjimi ukrepi za označevanje z energijskimi nalepkami, je enakovreden 175 milijonom ton nafte. Ta količina ustreza letni porabi primarne energije celotne Italije ali letni porabi okrog 60 milijonov gospodinjstev. Zato lahko govorimo tudi o koristih, ki jih novi predlog prinaša okolju.
Revizija energijske nalepke z lestvico od A do G bo po pričakovanjih prinesla dodatne prihranke, enakovredne skupni letni porabi energije vseh baltskih držav (porabi primarne energije, ki je enakovredna okrog 17 milijonom ton nafte na leto).
Izvajanje prenovljene direktive
Ko bosta predlog komisije sprejela Evropski parlament in Svet, se bodo izdelki, ki so že na trgu, še naprej prodajali brez sprememb. Novi izdelki bodo pri prodaji označeni z novo lestvico. Stare nalepke, kot so tiste z lestvicami od A+ do A+++, bodo trgovci na drobno odstranili. Proizvajalci bodo svoje izdelke registrirali. Organi držav članic bodo imeli dostop do teh podatkov, zaradi česar bodo lažje preverjali skladnost in izboljšali preglednost. Potrošnike bodo države članice obveščale s posebnimi informacijskimi kampanjami, pri katerih bodo sodelovali tudi trgovci na drobno.
Evropska komisija bo poleg tega podpirala 'skupne ukrepe na področju nadzora trga', kot je projekt EEpliant, v katerem sodeluje 12 držav članic.Po predvidevanjih bi novi sistem prinesel dodatne prihranke energije, enake letni porabi energije v vseh baltskih državah skupaj (200 TWh na leto v letu 2030).
Komisija bo sedaj predlog posredovala Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bosta o njem razpravljala in skupaj dosegla dogovor. Postopek bo trajal predvidoma eno leto. Ko bosta oba predlog sprejela, bo Komisija te spremembe izvedla pri skupinah izdelkov, ki so označeni z energijsko nalepko, in sicer za večino izdelkov v petih letih. (pb)