EN.odmev 013

V Ljubljani je danes potekala že 6. konferenca EN.odmev, ki je tudi letos bila namenjena iskanju odgovorov na nekatere aktualne energetske izzive, pri čemer je bila še posebna pozornost namenjena predstavitvi nove evropske zakonodaje, ki naj bi podprla vseevropske infrastrukturne projekte, ter možnostim za več inovativnosti in učinkovitejše financiranje energetskih projektov v slovenskem prostoru. Uvodoma je navzoče pozdravil Slivo Škornik iz ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je poudaril, da je bil prenos energetike pod okrilje novega ministrstva uspešen, saj je bilo v minulem  letu na področju energetike doseženih kar nekaj pomembnih premikov. Tako jim je uspelo doseči cilj skrajšanja rokov za pridobitev potrebnih dovoljenj in delno odpraviti nekaj administrativnih ovir, kar se je pozitivno odrazilo v odobritvi državnih prostorskih načrtov za nekatere ključne energetske projekte, ki so nanj čakali že leta. Poleg tega jim je v minulem letu uspelo tudi podvojiti črpanje namenskih sredstev iz evropskih strukturnih skladov, obetajoči načrti pa so napovedani tudi za letos. Kot je še poudaril, je ministrstvo dalo prednost tistim energetskim projektom, ki prinašajo multiplikativne učinke za širše gospodarstvo, pri čemer pa ne gre le za gradnjo HE na Savi, ampak tudi za ukrepe povezane z energetsko sanacijo stavb. Na koncu je omenil še aktualne zaplete povezane z zagotavljanjem potrebnih sredstev za izvajanje podporne sheme, pri čemer je dejal, da je ministrstvo temeljito preučilo vse pripombe in predloge gospodarstva. Ob tem je dodal, da žal ministrstvo nima ustreznih vzvodov za korenito spremembo zakonodaje in tudi ne more mimo nekaterih evropskih smernic s tega področja, da pa bo vendarle treba poiskati kakšno ustreznejšo rešitev, s katero bo Slovenija izpolnila dane obveze glede deleža obnovljivih virov do leta 2020 s čim manjšimi stroški.

Spremembe zakonodaje v smeri hitrejše izvedbe projektov

V nadaljevanju konference je mag. Janez Kopač iz sekretariata Energetske skupnosti za JV Evropo podrobneje predstavil nekatere zakonske spremembe, ki jih pripravlja Evropska komisija s ciljem zagotovitve hitrejšega umeščanja oziroma izpeljave projektov, ki so za Evropo širšega skupnega pomena. Kot je dejal, je zakon o transevropski energetski infrastrukturi v sklepni obravnavi in naj bi bil po pričakovanjih sprejet konec maja oziroma v začetku junija letos, prinaša pa vrsto novosti. Te se nanašajo predvsem na določitev prednostnih evropskih infrastrukturnih projektov, načine njihovega financiranja in obveznosti posameznih držav članic. Tako naj bi z uredbo določili skrajni rok od odobritve tovrstnih projektov do začetka njihove gradnje na tri leta in pol, države pa bodo morale svoje postopke in zakonodajo tako organizirati, da bodo ti roki spoštovani, saj v nasprotnem sledi precejšnja finančna kazen. Poleg tega naj bi posamezne članice določile tudi posebne ustanove, ki bodo skrbele za prednostno obravnavo teh vseevropskih projektov in bodo o poteku teh projektov morale redno poročati Evropski komisiji. Določeno je bilo tudi 12 evropskih regij, znotraj katerih so opredeljeni prednostni evropski koridorji, pri čemer je naša država vključena v dve regiji. Za vse odobrene projekte, na evropski ravni naj bi teh skupno bilo okrog 150, od tega dobrih 100 na področju električne energije in 50 s področja plina, pa bo treba izdelati tudi podrobno stroškovno in ekonomsko analizo ter tudi natančne časovnice za izvedbo. Med navedenimi projekti naj bi bilo tudi nekaj slovenskih, ki sta jih prijavila Elektro-Slovenija (prehod iz 220 na 400 kV napetostni nivo in povezava z Madžarsko) in Plinovodi (dograditev plinovodnega omrežja). Kateri natančno bodo izbrani in s tem imeli tudi možnost sofinanciranja s strani evropskih skladov, pa še ni znano. Bo pa po besedah mag. Janeza Kopača omenjena spremembe zakonodaje imela močan vpliv tudi na druge naše energetske projekte.

Najbolj se splačajo investicije v energetsko učinkovitost

V energetiki nam predvsem primanjkuje znanja v povezavi s kohezivnostjo, je na okrogli mizi Politika, financiranje, inovativnost in komuniciranje kot štirje stebri prodornosti, na vprašanje moderatorke Alenke Žumbar Klopčič odgovoril Marjan Eberlinc iz Plinovodov. Strinjal se je z vsemi navedenimi štirimi stebri in tudi v takšnem zaporedju, pri čemer pa je poudaril, da brez politične odločitve ne moremo speljati nobenega projekta.
V Evropi se soočamo tako z evropskimi kot nacionalnimi energetskimi politikami, izzivov pa je za obe dovolj, je bila misel Tomaža Orešiča iz EFT Group, ob tem pa je izrazil zaskrbljenost zaradi izgubljanja konkurenčnosti Evrope, na kar bo v prihodnje še treba odgovoriti. Prepričan je, da se v Evropi ne splača vlagati v noben energetski projekt, ki nima zagotovljenih subvencij, saj je trenutna cena električne energije na trgu prenizka. Da se najbolj obrestujejo investicije v energetsko učinkovitost, pa je menil mag. Janez Kopač, iz sekretariata Energetske skupnosti. Kot je dejal, gre svet naprej in na Malti je denimo elektrika proizvedena iz obnovljivih virov že cenejša od tiste proizvedene iz naftnih derivatov. Tudi drugače po njegovem mnenju lahko pričakujemo, da bo električna energija iz sončnih elektrarn v roku treh do štirih let že konkurenčna tisti iz klasičnih virov, kar prinaša vrsto izzivov. Ti bodo še zlasti veliki za sistemske operaterje, pri čemer razpršeni viri že zdaj prinašajo v sistem težave in bodo tudi v prihodnje vplivali na zmanjšanje zanesljivosti oskrbe. V zvezi s prihodnostjo plina, pa je dejal, da njegovo konkurenčno izrabo v Evropi močno ogroža pridobivanje poceni plina v ZDA.
Djordje Žebeljan iz HSE poleg omenjenih štirih stebrov izpostavlja še petega, to je poštenost, brez katere si ne predstavlja uspešne energetike. Naloga politike je po njegovem zagotoviti stabilnost in predvidljivost okvirov poslovanja, pri čemer je po njegovi oceni HSE že danes konkurenčen in pripravljen na nove izzive. Marko Drobnič iz Taluma pa je med drugim poudaril, da bo Slovenija morala določiti svoje razvojne prioritete in dodal, da je skrajni čas, da se tudi porabniki električne energije aktivno vključujejo v razprave o energetski prihodnosti.
Dejan Savič iz Greenpeaca pa je dejal, da sam pod politiko pojmuje dve vsebini. Ena je dolgoročna energetska usmeritev, ki je zelo pomembna, drugo pa predstavljajo konkretne politične osebe, ki lahko v energetiki tudi mešajo štrene, kar zna biti problem. Politika bi po njegovem zato morala energetiki zagotoviti neko dolgoročno stabilno poslovno okolje, saj bi s tem pridobili tudi boljše bonitetne ocene in posredno ugodnejše načine financiranja energetskih projektov.  Po tem, ko bo poglavitna razvojna smer znana, pa ji bo morala slediti tudi inovativnost. Kot je še povedal Dejan Savič, je komuniciranje ključno predvsem zaradi vključevanja malih akterjev, saj veliki prepogosto vplivajo na tok razprave, pri čemer pa je poleg komuniciranja pomembna tudi transparentnost.
Po mnenju Marka Derča iz družbe A. T. Kearney je ključna prednost Slovenije to, da je majhna in kot takšna idealna za izvedbo inovativnih in testnih projektov (denimo pametna omrežja). To priložnost bi zato morali izrabiti, pri čemer je po njegovem mnenju za dobre projekte tudi še nekaj finančnih rezerv znotraj energetskih podjetij.

Dogajanja na trgu plina bodo odvisna od prodora ameriškega plina

V nadaljevanju okrogle mize so razpravljavci odgovarjali na vprašanje moderatorke, zakaj se potem v slovenski energetiki nič bistvenega ne zgodi, če ugotavljamo, da denar je. Marjan Eberlinc je ob tem dejal, da ostaja velik problem umeščanje v prostor, ki predolgo traja in pozdravil napovedi o evropski uredbi, ki naj bi pomagala k razreševanju tovrstne problematike. Kot poglavitne vire financiranja pa je izpostavil dobiček podjetij, amortizacijo in tuje vire, pri čemer vidi pri slednjem največji problem pri zagotavljanju kredibilnih garancij (primer TEŠ 6). Djordje Žebeljan pa je kot ključen problem izpostavil komuniciranje med državnimi uradi in investitorji ter ob tem spomnil na primer koncesijske pogodbe za elektrarne na srednji Savi, ki jo čakajo že od leta 2004.
Na eksplicitno vprašanje Alenke Žumbar, zakaj je Slovenija v dani situaciji, mag. Kopač ni imel enoznačnega odgovora, saj je razlogov po njegovem več. Sam se je podobno kot predhodniki spomnil na slabe izkušnje v državni upravi, kjer imajo uradniki, zadolženi za postopke umeščanja, pogosto neprimeren odnos do projektov, ob tem pa svoje vloge niso ustrezno opravili niti dosedanji pristojni ministri.
Tuje investitorje pa v največji meri zanima le, kdaj se jim bo povrnila investicija, je menil Marko Derča. Za večjo uspešnost projektov bi morali po njegovem narediti več na njihovi promociji, projekti pa bi morali biti tudi precej hitreje speljani. Za strateško pomemben projekte bi v državi morali imeti stabilno okolje, pa je prepričan Marko Drobnič. Po njegovih besedah se slovenska industrija ta hip sooča z nekonkurenčno oskrbo z energijo in je trenutno v precej nezavidljivem položaju.
Na vprašanje, kaj lahko v teh razmerah za pomoč industriji še naredijo trgovci, je Tomaž Orešič odgovoril, da nižjih cen električne energije v Sloveniji ne moremo pričakovati, saj so trenutno cene pri nas še nižje kot v Evropi. To je tudi poglavitni razlog, da se v nove proizvodne enote, razen tiste z državno podporo, ne splača vlagati. Po njegovem mnenju bi tako za ureditev razmer morali dati več besede trgu in njegovim zakonitostim ter zagotoviti manj vtikanja države. Po besedah Orešiča izgradnja Južnega toka na cene plina pri nas ne bo bistveno vplivala, čeprav je vsakršno napovedovanje v zvezi s tem nehvaležno, zlasti še, ker se ne ve, kakšen vpliv bo imel na svetovna tržna dogajanja poceni plin iz ZDA. 

Najbolj energetsko zavednim podjetjem podeljene nagrade

Energetika.NET je na današnji konferenci podelila tudi nagrade za energetsko najbolj odmevna podjetja v Sloveniji. Letošnji izbor je potekal tretje leto zapored, nagrado pa so letos prejela podjetja Svetloba v kategoriji majhnih podjetij, Landis+Gyr v kategoriji srednjih podjetij in Knaufinsulation v kategoriji velikih podjetij. Namen nagrade je bil tudi letos izbrati in v pozitivni luči predstavitvi podjetja, ki so inovativna, prodorna, družbeno odgovorna, prijazna do kadrov, partnerjev, strank in seveda energetsko učinkovita. Komisija v sestavi prof. dr. Mihael Sekavčnik (Fakulteta za strojništvo UL), Robert Petrič (Bisnode), Lan Filipič (A.T. Kearney) in Mateja Kegel (Energetika.NET) je dejala, da je bil izbor najboljših v posameznih kategorijah precej težaven in ocenila, da so bila vsa podjetja, ki so prišla v ožji izbor, najboljša v svojih panogah po omenjenih kriterijih.

Brane Janjić, Vladimir Habjan