V Ljubljani je danes potekala že sedma strateška konferenca En.odmev 014, na kateri so se tudi letos srečali najvidnejši energetski strokovnjaki in odločevalci, ki krojijo slovenski energetski prostor. Uvodoma je navzoče pozdravil minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je poudaril, da je po sprejemu energetskega zakona osrednja pozornost ministrstva na področju energetike zdaj namenjena pripravi energetskega koncepta Slovenije, ki naj bi postal temeljni strateški dokument, vendar v nasprotju z dosedanjimi poskusi oblikovan dolgoročno in na osnovi konkretnih številk. Ob tem je dodal, da Slovenija za uvoz energije namenja dve milijardi evrov na leto, pri čemer smo vso potrebno električno energijo sposobni proizvesti doma, zato se na tem področju kaže še veliko priložnosti. Električna energija je nedvomno energent tega stoletja, je dejal minister Samo Omerzel, pri čemer naj bi se povpraševanje po njej dolgoročno podvojilo. Trenutno namreč kar 40 odstotkov vse energije porabimo v prometu, in na tem področju se zato kažejo možnosti za najhitrejše učinke in največje prihranke, predvsem z uvajanjem e-mobilnosti. Drugi avtomobil v gospodinjstvu mora postati električen, Slovenija pa bi z vzpostavitvijo ustrezne infrastrukture lahko postala tudi vodilna država na tem področju. Naša majhnost se v tem primeru kaže kot prednost, saj se lahko bistveno hitreje prilagodimo na nove tehnologije kot velike države. Poleg tega bi kazalo izrabiti tudi priložnosti, ki jih prinaša hidroenergija, potreben pa bo tudi tehten premislek o gradnji nove jedrske elektrarne, je sklenil svoja uvodna razmišljanja Samo Omerzel in dodal, da bo nov strateški dokument o energetiki moral temeljiti na argumentih, ki bodo zdržali tudi ob menjavah oblasti.
Energetika na investicijskem prepihu
Pod tem geslom je potekalo prvo omizje, ki je bilo namenjeno pogovoru o nekaterih aktualnih in napovedanih naložbah, kot sta TEŠ 6 in JEK 2, pa tudi priložnostim, ki jih Sloveniji prinaša njen geostrateški položaj. Direktor Gen energije Martin Novšak je ob tem poudaril, da se lahko iz projekta TEŠ 6 marsikaj naučimo in da JEK 2 ostaja realen projekt, saj imamo dovolj strokovnega znanja, zanj pa je tudi veliko zanimanja pri tujih investitorjih. Kot takšni se ponujajo tudi dobavitelji opreme, kar se kaže kot nov zanimiv poslovni model. Da v Sloveniji velikih energetskih projektov sami nismo več sposobni sfinancirati, je bil mnenja tudi direktor HSE Blaž Košorok, ki je dejal, da smo možnosti za strateško partnerstvo pri termoobjektih zamudili, so pa še odprte možnosti na področju gradnje hidroelektrarn, ki kot obnovljivi vir ostajajo eden najzanimivejših domačih projektov.
Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Danijel Levičar pa je izpostavil, da je energetika temelj, na katerem sloni konkurenčnost gospodarstva ter, da obstaja močna povezava med rastjo BDP in porabo energije. Ker za njen nakup v tujini namenjamo precejšnja sredstva, bo prednosti cilj pri postavljanju strategije odgovor na vprašanje, kako lahko energijo iz tujih virov nadomestimo z domačimi, pri čemer bo pomembno vlogo imel tudi promet.
Direktor družbe ELES Aleksander Mervar pa je dejal, da je ELES v minulih letih naredil velik kakovosten premik, ki se kaže v povečanju čezmejnih zmogljivosti, zmanjšanju stroškov za nakup sistemskih storitev in optimizaciji prenosnega omrežja ter s tem tudi v velikih finančnih prihrankih, ki srednjeročno segajo do več deset milijonov evrov. Ob tem je opozoril, da je Slovenija ta hip na področju oskrbe z električno energijo 10 do 15-odstotno uvozno odvisna ter da se ta odvisnost brez novih naložb utegne še povečati, pri čemer pa bi morali pri načrtovanju novih elektrarn nujno upoštevati tudi dodatne stroške, ki ob tem nastajajo v omrežju.
Da je bila doslej oskrba z električno energijo in plinom v Sloveniji na zelo visoki ravni, pa je v svojem nagovoru poudaril tudi direktor Plinovodov Marjan Eberlinc, ki je sicer bil deležen največ vprašanj v povezavi s projektom Južni tok. S konretnimi številkami sicer ni povedal, koliko bomo s tem projektom zaslužili, vendar pa naj bi bil po njegovi oceni vsekakor dobičkonosen. Kot je še dejal, zaradi trenutne krize v Ukrajini oskrba Slovenije s plinom ni ogrožena, je pa seveda treba razmišljati tudi o alternativah. Z ukrajinsko grožnjo, je sklenil Marjan Eberlinc, dobiva plinovod Južni tok vidnejše mesto na evropskem energetskem zemljevidu in se o njem tudi na evropski ravni vse resneje in enotneje razpravlja, čeprav letos na tem področju vendarle ni pričakovati večjih premikov.
Smo zreli za energetski preporod?
To je bilo vprašanje za energetske strokovnjake drugega omizja, na katerega so različno odgovarjali. Za Mateja Pivca (SOD) ni potreb po drastičnem preporodu, le sedanje projekte je potrebno spraviti na zdrave temelje. Za dr. Roberta Goloba so preporod spremembe v tehnologiji, za dr. Tomaža Žagarja pa je prava beseda evolucija, saj energetika temelji na temeljnih fizikalnih zakonih, ki se ne spreminjajo tako hitro. Dr. Uroš Merc pravi, da je preporod razvoj OVE, Tomaž Orešič, da vizije preporoda slovenske energetske politike ne vidi. Za mag. Alojza Stano je pravi preporod človeške narave, saj manjka vizija: z NEP bi morali določiti realne cilje in jih tudi izvajati. Naslednja tema, o kateri so razpravljali govorci, je bila donosnost projektov. Mnogi, ki se izvajajo, so po besedah dr. Goloba donosni, tudi fotovoltaični, pa izgradnja verige HE na spodnji Savi, problem, ki je pereč, pa so različni interesi: vsaka regija bi denimo imela svoje projekte. Stroka je nabor projektov že določila, politika pa je tista, ki bi morala določilti prednostni izbor, saj je za vse sredstev premalo. Kot izjemo in svetel primer dobre prakse, kjer so se različni interesi združili v konstruktiven cilj, je izpostavil ravno gradnjo verige HE spodnje Save, kjer več investitorjev dela za isti cilj. Odločitve za pomembne projekte po njegovem ne bi smeli prepuščati lokalnim veljakom. Da se preveč čuti povezanost politike z energetiko, je bilo stališče skoraj vseh govorcev. Ena večjih težav je v tem, da je ciklus (mandat) politike le štiri ali celo manj let, energetske investicije pa se izvajajo tudi po več kot deset let, zato dobrih investicij politika ne bi smela spreminjati. Po mnenju mag. Stane bi morali, če želimo doživeti energetski preporod, doseči soglasje politike in stroke. Po besedah Orešiča bi morala politika usmerjati vse deležnike na trgu, predvsem pa bolj poslušati stroko. Pivc je na očitek, da SOD slabo upravlja z naložbami, povedal, da je problem, ker nimamo jasne strategije, brez tega pa izvajamo le parcialne interese. Po mnenju dr. Goloba smo si za premajhen vpliv stroke na politiko najbolj krivi sami, saj imajo mnogi managerji velik vpliv v politiki, sami pa se vseeno ne odločijo za aktivno sodelovanje v njej. A če sami nočejo sodelovati, nimajo niti pravice jamrati. Zadnja tema, o kateri je tekla beseda, so bile možne skupne poti fosilnih in nefoslinih projektov. Po mnenju večine govorcev, te niso izvedljive, saj gre za preveč različnosti, tako po lastništvu, subvencioniranju, okoljski sprejemljivosti in še drugem. Kot je povedal Orešič, pozna primere, ko so bili nekdaj koncerni premogovni, danes pa so nosilci vetrne energije – ta se mu zdi v Sloveniji še premalo izkoriščena, zato pričakuje od regulatorja, da bo bolj spodbujal energije, ki so koristne za uporabnike. Vrtički so razdeljeni, zato je nesmiselno iskati skupne poti, saj je iskanje konsenza nemogoče, je na zastavljeno vprašanje sklenil odgovor dr. Golob.
Večina evropskih držav naj bi se že letos vključila v enoten energetski trg
V drugem delu strateške konference En.odmev 014 so tokrat prvič podelili tudi nagrade za najboljši kratki film na temo Energetika jutri. Energetika.NET je namreč mlade filmske ustvarjalce povabila k soustvarjanju na temo »Energetika jutri...«, ob tem pa jih je spodbudila k razmišljanju o človekovem odnosu do rabe energije s poudarkom na tem, kaj nas čaka v prihodnosti. Matic Poropatič z delom Postapokalipsa je bil tisti, ki je z izvirnostjo prepričal strokovno komisijo in prejel finančno nagrado v višini 500 EUR.
Po ogledu zmagovalnega filma je sledilo še insperativno predavanja Alberta Pototschniga, direktorja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev – ACER, z enakim naslovom »Energetika jutri …«. Poudaril je pomen vzpostavitve organiziranega enotnega trga z električno energijo, ki v praksi pomeni tesnejše sodelovanje evropskih borz z električno energijo, spodbudilo pa bo tudi konkurenco in porabnikom povečalo možnost izbire. V 15 državah zahodne in severne Evrope je enotno trgovanje z električno energijo v začetku leta že zaživelo, predstavlja pa kar 75 odstotkov evropskega energetskega trga. V kratkem naj bi se temu trgu priključili še Španija in Portugalska, Slovenija pa naj bi se mu skupaj z Italijo pridružila do konca leta, kar pomeni nov pomemben mejnik k vzpostavljanju enotnega evropskega energetskega trga.
Brane Janjić, Vladimir Habjan