En.odmev 015

V Ljubljani je danes potekala že tradicionalna strateška konferenca EN.odmev, ki je tudi tokrat postregla z nekaterimi najbolj perečimi energetskimi vprašanji, na katera pa žal jasnih odgovorov znova ni bilo. Uvodoma je udeležence konference pozdravil minister za infrastrukturo in prostor dr. Peter Gašperšič, ki je izpostavil, da na ministrstvu intenzivno pripravljajo smernice bodočega energetskega razvoja. Ob tem je poudaril, da bo moral biti nov energetski koncept rezultat čim širšega družbenega konsenza, saj gre za področje, ki vpliva na vse nas in je temelj konkurenčnega gospodarstva. Zato, kot je dejal, potrebujemo jasno in učinkovito strategijo, ki bo sledila trem ključnim ciljem – zanesljivosti oskrbe, okoljski sprejemljivosti in zagotavljanju konkurenčnosti domačega gospodarstva. Če želimo postopoma preiti v brezogljično oziroma nizkoogljično družbo, je dejal minister Gašperšič, bomo morali marsikaj spremeniti in nas čaka še veliko izzivov, in to ne le na področju energetike, ampak predvsem prometa, kjer porabimo večino energije. Poleg tega bo treba še precej postoriti tudi na področju večje učinkovitosti izrabe energije, kjer se odpirajo tudi nove razvojne priložnosti za slovensko gospodarstvo. Vsekakor pa rabimo takšno strategijo, je sklenil minister Gašperšič, ki bo odražala čim širši konsenz, saj gre za dokument, ki mora presegati življenjsko dobo ene vlade.  

Ukrepe na nekaterih področjih bo treba znova tehtno premisliti  

V nadaljevanju je direktor direktorata za energijo Danijel Levičar dejal, da lahko smernice novega energetskega koncepta, ki bodo osnova za nadaljnjo razpravo, pričakujemo v kratkem. Vsi postopki pa tečejo tako, da bi naj nov koncept šel v potrditev v parlament v začetku prihodnjega leta. Ob tem je poudaril, da ne držijo trditve, da nimamo veljavnega razvojnega dokumenta, saj so vsi doslej sprejeti dokumenti povezani z razvojem slovenske energetike še v veljavi in jih je treba spoštovati. Na njihovi osnovi se izvajajo oziroma nadaljujejo tudi nekatere že začete akcije in projekti. Kot je dejal, zato velike revolucije v energetiki do časa sprejetja nove strategije ne pričakuje. Bodo pa določena področja zagotovo v prihodnje deležna ponovnega tehtnega premisleka. Ob tem je izpostavil področje učinkovite rabe energije, ki zagotavlja vračanje spodbud v domačo industrijo, pa tudi področje e-mobilnosti, kjer ima Slovenija dobre možnosti. Nesmiselno je, da za uvoz goriv in, ta večinoma porabimo v prometu, na leto namenimo dve milijardi dragocenih evrov, ki bi jih lahko koristneje porabili za druge namene. V zvezi z vprašanjem, kaj bo z jedrsko opcijo, pa je dejal, da gre za tematiko, ki jo bo še treba doreči v luči širšega energetskega koncepta. Ali se bomo o morebitni gradnji drugega bloka JEK odločali na referendumu, danes ni bilo izrecno rečeno, je pa bilo slišati, da posamezne države glede takšnih odločitev uporabljajo različne rešitve. Ključno ob tem pa je, da se vsem predstavijo tehtni argumenti za in proti.
Da si kaj več od tega ne želijo, je v nadaljevanju dejal tudi Jože Špiler iz Gen energije, ki je dejal, da ob razmišljanju o tem projektu upoštevajo tudi ekonomske zmožnosti Slovenije. Po njegovi oceni je tako najverjetneje, da bi projekt JEK 2 gradili s soinvestitorji, domačimi in tujimi, kar naj bi bilo tudi zagotovilo za doseganje potrebne transparentnosti in zmanjšanje tveganja. Kot je poudaril, pa si sam nizkoogljične prihodnosti brez trajnostnega in zanesljivega vira, kot je jedrska energija, ne predstavlja. Zanimiv je bil tudi odgovor Blaža Košoroka iz HSE, na vprašanje, ali se vidi kot soinvestitor pri takšnem projektu. Kot je dejal, sodelovanje z Gen energijo že doslej zelo dobro poteka, kar se odraža tudi na projektu gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, je pa HSE zdaj bolj usmerjen predvsem v stabilizacijo poslovanja. Pred HSE, je dejal Blaž Košorok, je nekaj težavnih let, v katerih prostora za velike projekte ni. Smo se pa iz TEŠ 6 lahko vsi naučili, kakšen je primer slabega projektnega vodenja, ko celo lastnik ni imel vpogleda v to, kaj se tam dogaja. Ob tem je izrazil prepričanje, da v slovenski energetiki ne bo nič več tako, kot je bilo in da se bomo morali tudi v energetiki sprijazniti, da nismo nedotakljiv otok, ki se mu ne more nič zgoditi. Naša konkurenca, je sklenil Blaž Košorok, se že intenzivno ukvarja s prestrukturiranjem in temu bomo morali slediti tudi mi, če želimo preživeti. Ob tem pa bo potrebno tudi najširše razumevanje in posluh socialnih partnerjev, ki se še premalo zavedajo, da so se stvari globalno v zadnjih letih korenito spremenile in se še vedno oklepajo nekaterih starih strahov. Mogoče bi včasih rabili tudi malce več poguma in si tudi na področju energetike drznili več ter si zastavili tudi bolj ambiciozne energetske cilje, je sklenil direktor HSE Blaž Košorok.  

Lokalne interese je treba preseči  

Da rabimo celovit razvojni dokument, ki bo upošteval vse vidike, pa je izpostavil direktor Elesa Aleksander Mervar. Kot je dejal, ima Slovenija zelo dobro prenosno omrežje in je ustrezno vpeta v Energetsko unijo, intrekonekcijske povezave pa se bodo z zgraditvijo načrtovane povezave z Madžarsko še povečale. Ključno vprašanje pa je po njegovem, kaj si lahko slovenska gospodinjstva in gospodarstvo sploh privoščita. Po vseh kazalcih je trenutno cena električne energije pri nas pod evropskim povprečjem, se pa lahko te zadeve ob sprejetju napačnih odločitev hitro spremenijo, je dejal Aleksander Mervar.Tako bi se denimo ob prenehanju obratovanja TEŠ naša uvozna odvisnost močno povečala, cene pa močno približale italijanskim. Na rast cen bi lahko v prihodnje vplivale tudi druge odločitve, denimo potreba po posodabljanju in širitvi prenosnega in distribucijskega omrežja zaradi naraščanja števila razpršenih virov, pa tudi potreba po povečevanju sistemskih storitev. Zato je treba, je dejal Aleksander Mervar, vsako odločitev temeljito preveriti z več vidikov, sprejeti pa takšne, ki si jih Slovenija lahko privošči. Ob tem je treba na energetiko gledati celovito in preseči lokalne interese ter se zavedati, da TEŠ ali spodnjesavsko verigo nismo gradili zaradi prebivalcev Saleške doline ali Posavcev, temveč zaradi energetskih potreb celotne države. 

Privatizacija da, ampak le, če bo v korist razvoja gospodarstva    

»V energetiki je, predvsem v zvezi z novimi naložbami, prostor in potreba po domačih in tujih partnerjih, a velikega zanimanja med njimi za zdaj ni,« je v svojem razmišljanju o napovedani novi strategiji upravljanja z državnim premoženjem poudaril predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga Matej Pirc. Kot je dejal, je problem, ker še ni energetske strategije, ki bi bila SDH-ju v pomoč pri definiranju dolgoročnih ciljev, ki naj bi jih sledila energetska podjetja v državni lasti. SDH je v predlogu strategije upravljanja naložb, ki ga je pripravil za ministrstvo za finance, tako v zvezi z energetiko obdelal predvsem ključne izzive, ki jih trenutno imajo energetska podjetja, določil kaj morajo narediti, da izboljšajo poslovanje ter da bodo še naprej zagotavljala zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo. Določili pa so tudi, katere dele energetike je treba zaščititi, če bi se vlada odločila za popolno ali delno privatizacijo teh podjetjih, ter postavili poslovne cilje za naslednja tri leta. Kot je dejal, je osebno kot državljan proti privatizaciji dela energetike, če bo ta služila zgolj za poplačilo dolgov države, namesto da bi bila s prodajo dobljena sredstva namenjena za nadaljnji razvoj in rast panoge oziroma slovenskega gospodarstva.  

Brane Janjić