En.odmev 017

V Ljubljani je danes potekalo že deseto srečanj En.odmev, ki je namenjeno strokovnim razpravam in dialogu o aktualnih energetskih vprašanjih. Uvoden pogovor je bil letos namenjen predvsem izzivom, ki jih s seboj prinašajo predlogi iz tako imenovanega evropskega zimskega energetskega svežnja, beseda pa je tekla tudi o posledicah brexita na energetsko prihodnost EU in o vlogi Evropske unije pri oblikovanju prihodnjega elektroenergetskega in plinskega trga. 

Odvetnica iz Londona Ana Stanič je uvodoma poudarila, da zimski sveženj za vse deležnike prinaša izjemno veliko sprememb, se pa ob tem zastavlja vprašanje, ali bo zastavljene cilje tudi res mogoče doseči na način, kot je predviden z omenjenim paketom. Po njenem prepričanju bodo posamezni predlogi do končne potrditve še precej spremenjeni, pri čemer je ključen problem razmejitev pristojnosti, Izvajanje skupnih načrtov pri doseganju zastavljenih ciljev namreč pomeni tudi prenos kompetenc iz okrilja posameznih držav članic na komisijo, ta pa nima pravne podlage v evropski pogodbi. Zato je takšen način dela, še zlasti v sedanjih časih politično razrahljanih odnosov znotraj EU, po njenem mnenju še posebej sporen. Iz teh razlogov je Ana Stanič tudi mnenja, da so postavljeni roki, ko naj bi že začeli izvajati ukrepe iz zimskega svežnja povsem nerealni. Je pa hkrati poudarila, da na številna področja energetike prinašajo korenite spremembe, zato se je treba nanje pravočasno pripraviti.Glede posledic brexita na evropsko energetiko, pa je izpostavila, da je glede tega odprtih cela vrsta vprašanj, osrednja pa so namenjena razpravam, kako bo z obstoječimi trgovinskimi pogodbami,  tranzitnimi sporazumi, reševanjem sporov in upoštevanjem britanskih nacionalnih podnebno energetskih načrtov pri dosedanjem oblikovanju skupnih evropskih ciljev.

Nacionalni energetski koncept v javno razpravo  čez mesec dni

Državni sekretar za energetiko mag, Klemen Potisek je v današnjem uvodnem nagovoru  predstavnike energetske stroke verjetno najbolj razveselil z novico, da naj bi težko pričakovani energetski koncept v javno razpravo šel že konec tega oziroma na začetku prihodnjega meseca, saj naj bi na ministrstvu ravno danes prejeli še zadnje podatke za oblikovanje dolgoročnih energetskih bilanc, na osni katerih bodo lahko pripravili potencialne razvojne scenarije.

Drugače pa je Slovenija v zvezi z zimskim svežnjem ukrepov v Bruselj že posredovala svoja stališča glede osmih ključnih predlogov. Po njegovi oceni bodo usklajevanja predlogov med državami potekala vsaj še eno leto, dokončna potrditev pa bi lahko bila enkrat prihodnje leto. Kot je poudaril, zakonodajni predlogi evropske komisije naslavljajo več izzivov hkrati, od spodbujanja rabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti do leta 2030 do povečanja učinkovitosti delovanja skupnega energetskega trga in oblikovanja novega načina upravljanja podnebno energetskih politik. 

Za Slovenijo je v omenjenih predlogih, ki zajemajo preko 1000 strani, ključnih kar nekaj poglavij, denimo postavitev meril, ki naj bi jih evropska komisija upoštevala pri ambicioznosti posameznih nacionalnih podnebno energetskih ciljev, pri čemer bi po našem mnenju bilo treba upoštevati tudi okoljske omejitve, ki jih imamo zaradi Nature 2000. Slovenija ima namreč največji delež ozemlja pod Naturo, in sicer kar 38,2 odstotka, medtem ko je povprečje v EU 18 odstotkov. Na varovanih območjih pa se nahaja kar nekaj vodnega potenciala, ki naj bi ga izrabili, če želimo slediti zastavljenim ciljem glede povečanja deleža obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije. Slovenija si zato želi in si bo prizadevala, da se pri določanju nacionalnih ciljev upoštevajo tudi prizadevanja držav za ohranitev biotske raznovrstnosti. 

Poleg tega se obeta še cela vrsta drugih sprememb, tako denimo glede možnosti uvedbe prednostnega dispečiranja za domače energetske vire, pristojnosti ACER-ja, uvedbe regionalnih trgov za sistemske storitve in regionalnih centrov obratovanja in podobno. Vse to bo terjalo tudi spremembe cele vrste domače zakonodaje, po ocenah ministrstva pa bodo morali delo, ki so ga v preteklosti opravili v osmih letih, zdaj narediti v dveh, kar pomeni zelo velik izziv. Za uspešnost tega dela pa bo ključnega pomena, ali jim bo uspelo zagotoviti potrebno uskladitev politik na različnih področjih.

Plin ima svetlo prihodnost

V nadaljevanju je udeležence konference nagovoril še predsednik Energetske zbornice Slovenije in direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc, ki je poudaril, da nova evropska perspektiva v ospredje daje odjemalce, energetsko učinkovitost in obnovljive vire. Po njegovem predlog zimskega svežnja ukrepov povezuje podnebne cilje in zanesljivost oskrbe, torej področji, ki si nista vedno kompatibilni, zaradi česar doslej tudi ni bilo želenih rezultatov. Ob tem je tudi sam izrazil dvom, da bi lahko nek končen predlog dobili pred letom 2019, kar pa ne pomeni, da se na nove izzive ni treba intenzivno pripravljati.V nadaljevanju je še povedal, da se je poraba zemeljskega plina v EU v prvi polovici minulega leta v primerjavi z letom prej povečala za tretjino, v drugi polovici leta pa bila višja za petino, kar kaže na to, da plin dobiva novo vlogo tudi v energetskih konceptih držav. Lani sta Portugalska in Španija dobili prvo pošiljko utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA, kar je pozitivno vlivalo na cene tega energenta, v evropskem prostoru pa so se odprle tudi neke dodatne prenosne poti, tako da je transport dejansko možen v vse smeri. Kot je poudaril Marjan Eberlinc, ima plin zaradi svojih ekoloških in tehničnih lastnosti v prehodnem obdobju v nizkoogljično družbo pomembno vlogo in je eden tistih energentov, ki ga je mogoče na lahek način skladiščiti. Ob tem je kot zanimivost navedel podatek, da je v obstoječih evropskih skladiščih prostora za kar 100 milijard kubičnih metrov plina, kar drugače rečeno pomeni količino, ki zadostuje za pokritje tretjino letnih energetskih potreb EU.

Marjan Eberlinc je še opozoril, da se slovenska energetika, ki sicer zelo dobro deluje in je po ocenah Svetovnega energetskega sveta po ključnih kazalcih celo na tretjem mestu med ocenjevanimi državami, nahaja v turbulentnem obdobju ter, da se bo v prihodnosti treba še bolj usmeriti na porabnike in dodatne storitve.

Prikaz podatkov o dejanski porabi v realnem času zaenkrat še ni mogoč

V popoldanskem delu konference je sledila okrogla miza z naslovom  »Podatki kot temelj inovacij«, na kateri so sodelovali Christo Balinow (InnoEnergy), Andy Baynes (Nest Labs), dr. Ivan Šmon (Elektro Gorenjska), mag. Uroš Salobir (Eles) in še nekateri strokovnjaki iz publike. Dr. Ivan Šmon je med drugim omenil zahteve nove evropske direktive, po kateri bi morala biti prikazana dejanska poraba v realnem času. Trenutno je to praktično neizvedljivo zaradi omejitev, ki jih imamo na področju komunikacij. Sicer pa so za tem omizjem pogovarjali tudi o pomembnejših momentih kibernetske varnosti (varovanje občutljivih podatkov) ter o obvladovanju tveganj (Risk Management).  Kot je poudaril mag. Salobir Uroš, gre pri tem še zlasti za vprašanje, kakšna je lahko potencialna poslovna škoda, ki bi lahko nastala zaradi nekega vdora v podatke.       

Premierna predstavitev Siemensove inovacije

Udeleženci letošnje energetske konference so imeli edinstveno priložnost prisostvovati tudi premierni predstavitvi inovacije Siemensa. S 3D tiskanjem so naredili impeler za vodno črpalko, ki je že vgrajen v Jedrski elektrarni Krško (NEK). Predstavitve sta se udeležila tudi Andy Baynes (Nest Labs) in Christo Balinow (InnoEnergy).

Siemens je decembra lani z NEK podpisal memorandum o sodelovanju za pilotni projekt vgradnje kosa, narejenega s pomočjo 3D tiskanja. Sledila je izbira kosa za obdelavo; odločili so se za impeler za vodno črpalko, ki je v stalnem pogonu.

»Siemens je z reverznim inženiringom prišel do digitalnega dvojčka, sprintal testni kos, ga predelal in pridobil kup certifikatov,« je povedal Aleš Prešern iz Siemensa. Nadalje je pojasnil, da so morali dokazati, da je ta material boljši od prejšnjega. Originalni impeler je sicer delal od začetka delovanja elektrarne leta 1981. Novi del, narejen s pomočjo 3D tiskanja, deluje od januarja letos in se na približno 27 minut vključi za pet minut. Kot je še dejal sogovornik, gre za prvo takšno aplikacijo na svetu. Pri projektu je sodelovala tudi ljubljanska Fakulteta za strojništvo.

Pri digitalizaciji energetike so ključnega pomena inovacije

Andy Baynes iz podjetja Nest Labs je glede digitalizacije energetskega sektorja dejal, da so lahko IT podjetja konkurenca tradicionalnim energetskim družbam. Poudaril je tudi, da je energetski sektor v tranziciji; prehaja od velikih elektrarn na manjšo, domačo proizvodnjo, pri čemer je poudarek na odjemalcu, na stranki.

Christo Balinow iz največjega evropskega energetskega pospeševalnika InnoEnergy pa se je v svoji predstavitvi osredotočil bolj na inovacije. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da lahko energetski sektor doseže neverjetne stvari šele, ko stopi preko meje cone udobja. Energetski sektor se sooča z velikimi spremembami, inovacije pa so eden od načinov, kako se lahko tem spremembam prilagaja. Balinow je poudaril, da nas je minula finančna kriza streznila in ponovno postavila na realna tla, saj so številna energetska podjetja čez noč doživela poslovni šok.

»Sedaj je čas, da se pripravimo na tovrstna obdobja krize in prav tu so inovacije ključne. Pa ne le inovacije, ki temeljijo na obstoječih tehnologijah, pač pa tudi novi izumi,« je še poudaril Balinow.   

Brane Janjić, Miro Jakomin