Enoten evropski energetski trg vendarle že prihodnje leto

V Ljubljani je danes potekala druga letna konferenca evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, ki ima sedež v slovenski prestolnici in je bila ustanovljena z namenom pomagati nacionalnim regulatornim organom pri opravljanju njihovih nalog in pri usklajevanju skupnih ukrepov. Rdeča nit druge konference so bile priprave na vzpostavitev enotnega evropskega energetskega trga, udeležili pa so se je številni predstavniki različnih evropskih institucij in organov, med njimi tudi evropski komisar za energijo Günther Oettinger.
Kot je uvodoma podaril direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev Alberto Pototschnig, ACER že ves čas zgledno sodeluje z vsemi evropskimi institucijami, ki mu tudi ves čas stojijo ob strani pri prizadevanjih za vzpostavitev okvirov enotnega evropskega energetskega trga. Udeležence konference sta pozdravila tudi slovenski minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki je ob tej priložnosti znova izrazil veselje, da lahko Slovenija gosti eno najpomembnejših evropskih ustanov in dejal, da je ustrezno razvita energetska infrastruktura pogoj za uspešno evropsko gospodarstvo, ter evropska poslanka Romana Jordan, ki je izpostavila, da bo bolj integriran energetski trg povečal konkurenčnost evropskega gospodarstva in bo imel pozitiven vpliv na vse državljane evropske unije. Pri uresničitvi tega cilja pa ima po njuni oceni ACER, ki sooblikuje skupno energetsko politiko, eno ključnih vlog.

V integracijske procese bi morali bolj vključiti tudi odjemalce

V okviru panelne razprave o pričakovanjih odjemalcev in trgovcev je bilo izpostavljeno,da si je Evropa na energetskem področju postavila jasne prioritete, pri čemer je v ospredju konkurenčna in zanesljiva oskrba z energijo. Kot je bilo rečeno, ima v današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah, čim prejšnja vzpostavitev enotnega energetskega trga, še toliko večji pomen, saj brez stabilne oskrbe ni mogoče zagotoviti nadaljnje gospodarske rasti. Takšnega menja je bil tudi irski veleposlanik v Sloveniji Kieran Dowling, ki je poudaril, da si je Irska v času svojega predsedovanja na energetskem področju zadala nekaj ključnih nalog, med katerimi je tudi dokončanje integracije evropskega energetskega trga. Ob tem je opozoril na pomen večjega čezmejnega sodelovanja, izmenjave izkušenj, poenotenja pravil delovanja trga, vlogo učinkovite rabe energije, pametnih omrežij in tudi nadaljnjega ozaveščanja in informiranja odjemalcev. Da je na slednjem področju še veliko prostora, je menila tudi Heidi Ranscombe, ki je dejala, da je nedavna raziskava med Evropejci pokazala, da denimo kar polovica odjemalcev še ne ve, da lahko zamenja dobavitelja, da si v Nemčiji želijo več informacij o tem, koliko jih bi preusmeritev v obnovljive vire stala, da na Portugalskem še sploh ni prave konkurence na področju plina ter, da se 79 odstotkov anketiranih Špancev še vedno sprašuje, ali jim bo liberalizacija res prinesla nižje cene. Zato je po njeni oceni med prioritetne naloge, ki naj bi pripeljale do enotnega evropskega trga, treba uvrstiti tudi akcije, ki bodo skupne evropske cilje približale evropskim državljanom in povečale zaupanje kupcev.

Ključen cilj mora biti povečanje globalne konkurenčnosti

Zanimive so bile tudi navedbe predsednika IFIEC Ferdinanda Felzingerja, ki je poudaril, da je ključno pričakovanje industrije v zvezi z vzpostavitvijo enotnega trga usmerjeno k povečanju globalne konkurenčnosti, pri čemer pa si je Evropa z usmeritvijo k trajnostnem razvoju zadala tudi zahtevno in težavno nalogo. Razmere na energetskem trgu se namreč drastično spreminjajo, saj smo v Evropi priča velikemu prodoru obnovljivih virov in postopnemu umiku fosilnih goriv. Spremembe na trgu pa se žal ne odražajo tudi pri končnih cenah , saj se računi kljub padanju samih cen energije zaradi različnih dajatev in prispevkov povečujejo. Tako imamo zaradi reguliranih cen na trgu izkrivljeno sliko in bi za njeno izostritev morali tudi obnovljive vire energije vključiti v trg. Da je treba zagotoviti transparenten trg, določiti jasna pravila igre, z odpravo zamašitev in zgraditvijo novih prenosnih poti zagotoviti enake možnosti dostopa do omrežja ter odpraviti posege regulatorjev oziroma posameznih držav, je bil mnenja tudi Paul Dowson iz EFET, ki je dejal, da so takšna tudi pričakovanja trgovcev. Ob tem je še opozoril, da Evropa kljub jasno postavljenim energetskim ciljem ne more ignorirati tega, kar se dogaja zunaj njenih meja. Zato ne more biti več ključno vprašanje le, kolikšen delež obnovljivih virov naj bi dosegli v naslednjih letih in desetletjih, ampak predvsem , kako zagotoviti globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Pot v smeri enotnega energetskega trga je sicer prava, se je pa treba ob tem vprašati, kaj je dobro za odjemalce in jih tudi bolj vključiti v procese nastajanja evropskih energetskih zakonodajnih okvirov.

Vzpostavitev enotnega trga naslednje leto je dosegljiva

V nadaljevanju razprave so sodelujoči izpostavili še kar nekaj kritičnih vprašanj, ki lahko pomenijo resno oviro na poti do enotnega evropskega trga v načrtovanem letu 2014, kot denimo prepočasen prenos direktiv v nacionalne zakonodaje, ne dovolj prepustno in togo prenosno omrežje, negativne posledice netržnih cen, priprava vseh potrebnih regulativnih okvirov, problem zaupanja med državami in podobno. Na te dvome je delno odgovoril direktor agencije ACER Alberto Pototschnig, ki je poudaril, da smo v zadnjih nekaj letih na energetskem področju vendarle dosegli velikanske premike in da nas zdaj čaka le še zadnji, čeprav velik, korak. Pri tem pa velika odgovornost za uspeh enotnega evropskega trga sloni tudi na državah članicah, ki morajo zagotoviti razmere za večjo harmonizacijo trga. Da smo na dobri poti, je zatrdil tudi evropski komisar za energijo Günther Oettinger, ki je dvome razgnal z mislijo, da je lahko učinkovit evropski trg le enoten trg, pri čemer si lahko Evropa zagotovi večjo konkurenčnost in nova delovna mesta le v okviru skupno postavljenih ciljev.

Brane Janjić