En.trading 014

V Beogradu te dni poteka konferenca o trgu z električno energijo En.trading 014, na kateri razpravljajo o aktualnih razmerah na energetskem trgu in obetih za prihodnje. Med drugim je bilo tako slišati, da je Hrvaška minuli teden že vzpostavila borzo z električno energijo, ki nja bi do konca leta tudi že zaživela. Svojo borzo naj bi po napovedih v kratkem dobila tudi Srbija, napovedali pa so jo še v Makedoniji. Hkrati naj bi omenjene države začele tudi s spajanjem trgov, pri čemer pa večina govornikov ne pričakuje, da bi vzpostavljanje borz prispevalo k nižjim cenam električne energije.
Miloš Mladenović iz Elektromreže Srbije je v uvodu v konferenco poudaril, da je to priložnost, da se udeleženci trga po poldrugem letu od odprtja srbskega trga zberejo in izmenjajo izkušnje ter mnenja o njegovem delovanju trga in predlagajo tudi morebitne izboljšave.  Direktor Energetske skupnosti mag. Janez Kopač pa je povedal, da v primerjavi z drugimi članicami Energetske skupnosti srbski trg vendarle deluje, a da ima po drugi strani v primerjavi z zahodnimi trgi še vedno veliko pomanjkljivosti. Tako bodo po njegovem morali sprejeti še tretji zakonodajni sveženj, težave za hitrejši razvoj pa pomeni tudi dejstvo, da je EPS še vedno skoraj edini dobavitelj električne energije. Srdjan Rešavac iz družbe GEN-I pa  je ob tem spomnil, da trg tudi še ni odprt za gospodinjstva, kar se bo sicer zgodilo z začetkom prihodnjega leta.
David Žarković iz EPS je na to odgovoril, da je srbski trg odprt in da so s procesom liberalizacije v Srbiji začeli v letu 2008, v začetku leta 2013 pa je začel delovati tudi izravnalni trg. Po njegovem pa veliko oviro hitrejšemu razvoju predstavljajo tudi pričakovanja, da bo cena električne energije za gospodinjstva po popolnem odprtja trga narasla, kar pa je glede na aktualne gospodarske razmere za tamkajšnje prebivalstvo nesprejemljivo. Ob tem je še poudaril, da na srbskem trgu borza še manjka, čeprav jo v Elektromreži napovedujejo že nekaj časa. Srdjan Rešavac sicer vlogo borz vidi predvsem pri odpravi zamašitev, preveč majhnih borz pa se mu ne zdi dobra ideja, saj bi bilo po njegovem bolje, da bi bila za celo regijo le ena borza. Podobnega mnenja je bil tudi mag. Janez Kopač, ki je povedal, da so trgi v jugovzhodni Evropi res majhni in da se bodo morale borze v končni fazi začeti povezovati. 
Ob tem je bilo še izpostavljeno, da je zelo pomembno, da so tržna pravila jasno določena, da so določene odgovornosti in da izravnalni trg dejansko funkcionira. Več transparentnosti pa naj bi prinesla ravno borza.
Sandrine Wachon iz borze Epex Spot je ob tem povedala, da je liberalizacija povsod zahtevala svoj čas in da so v Srbiji prve korake že naredili. »Regulator deluje, Srbija je članica Energetske skupnosti, izravnalni trg prav tako deluje, vse to pa je nujno, da bo trg zaživel,« je dejala Wachonova. Poudarila je še, da je treba dati trgu jasen cenovni signal in to z borze, ki prinaša več transparentnosti na trg s strani dobaviteljev in več prednosti za končne porabnike.

Regionalna energetike pred največjimi izzivi v zgodovini

V nadaljevanju konference je bilo še slišati, da pa ima regija jugovzhodne Evrope prednosti, da ji še ni treba uresničiti vseh ciljev – denimo na področju obnovljivih virov energije, kot jih imajo druge evropske države. Kot je poudaril Tomaž Orešič iz finskega podjetja VaasaETT, imajo obnovljivi viri na veleprodajni trg znaten učinek, pri čemer pa je treba vedeti, da se bo v naslednjih nekaj letih znatno spremenil tudi proizvodni portfelj v Nemčiji, ki sicer določa energetsko dogajanje po vsej Evropi. Po mnenju Tomaža Orešiča bodo v prihodnje tako plinske elektrarne vendarle zanimivejše za investiranje, kar pa ne velja za premogovne termoelektrarne. Po njegovem je energetski trg jugovzhodne Evrope trenutno pred največjimi izzivi v svoji zgodovini, saj se morajo spremeniti ne le poslovni modeli, ampak celotno investicijsko okolje, ki bo dejansko pritegnilo investitorje, da bodo vlagali v nove energetske zmogljivosti. (bj)