Trgovci pozitivno zrejo v nadaljnji razvoj regionalnega trga z energijo.
Novoustanovljene energetske borze jugovzhodne Evrope – hrvaški CROPEX, srbski SEEPEX in bolgarski IBEX – imajo dve glavni prioriteti - povečati likvidnost ter privabiti večje število članov.
To je ena izmed ključnih ugotovitev z nedavne konference En.trading 016, ki je v organizaciji Energetike.NET in Montela, potekala 24. maja v Beogradu. Jasmina Trhulj iz Energetske skupnosti sicer meni, da ima JV regija še vedno velik potencial za likvidnost, a se ta skriva znotraj državnih meja. Zanimanje pa je tudi za članstvo na borzah - Holding Slovenske elektrarne je na primer že prisoten na borzah CROPEX in IBEX, je pa tudi v postopku pristopanja k srbskemu SEEPEX-u, je povedal Tomaž Štokelj, izvršni direktor trženja v HSE.
Po besedah izvršnega direktorja srbske energetske borze SEEPEX Miloša Mladenovića, so pričakovanja glede novih borz, čeprav te šele začenjajo delovati, izjemno velika. Kot je pojasnil, je imel SEEPEX 17. februarja, ko je začel delovati, pet udeležencev ter skupen obseg poslov v višini okoli 2000 MWh, v ponedeljek pred dogodkom En.trading 016 (23. maja) pa je bilo na tej isti borzi, ki ima sedaj že devet članov (nedavno nazaj se ji je pridružilo še podjetje MVM Partner Srbija), sklenjenih že za 4400 MWh poslov. Kot je še dodal, je med trgovci iz regije in iz EU opaziti veliko zanimanja za trgovanje na tej borzi.
Bolgarska energetska borza IBEX pa ima že 37 članov, kar je, kot je povedal njen predstavnik Nikola Gabrovski, preseglo vsa pričakovanja. »Naš model temelji predvsem na zelo fleksibilni tarifni strukturi ter na nekaterih spodbudah za ustanovne člane. Do konca leta računamo še na vstop proizvajalcev, ki delujejo na področju obnovljivih virov energije, pričakujemo pa tudi sodelovanje večjega števila velikih industrijskih porabnikov,« je pojasnil Gabrovski in ob tem omenil tudi to, da bi lahko imela borza do konca leta 50 do 60 članov. »Smo zelo ambiciozni, osredotočamo pa se na notranji razvoj trga,« je še povedal.
Drugače pa so pomen ustrezne likvidnosti izpostavili vsi udeleženci konference. K slednji med drugim lahko prispeva spajanje trgov, a nove borze so glede napovedovanja tega, kdaj bi do spajanja lahko prišlo, previdne. »Trgovci potrebujejo likvidne, varne, preproste in cenovno dostopne storitve, spajanje trgov pa predstavlja za majhen trg najbolj zanesljivo pot do likvidnosti. Se pa strinjam, da pogovor o časovnih okvirih ni najbolj produktiven, saj gre za dolgotrajen in zapleten proces,« je dejal Miha Pregl iz slovenske borze BSP SouthPool. Kot je še omenil, bo spajanje slovenske borze z avstrijsko trajalo leto in pol – zaključeno naj bi sicer bilo v roku meseca ali dveh. Spojitev z avstrijskim trgom bo stabilizirala slovensko ceno električne energije, je izpostavil Miha Pregl, ob tem pa omenil, da nameravajo na borzi BSP SouthPool v primeru zmogljivosti znotraj dneva na slovensko-italijanski meji uvesti implicitno dodeljevanje ter novo platformo za neprekinjeno trgovanje na slovenskem notranjem trgu znotraj dneva.
Mladenović pa je dejal, da bo srbska borza na projekt spojitve s trgi projekta 4MMC (Madžarska, Slovaška, Češka in Romunija) pripravljena začeti v sredini 2017. Na borzi IBEX pa nameravajo v prvi četrtini leta 2017 uvesti platformo za trgovanje znotraj dneva – Bolgarija ima namreč zelo visok delež proizvajalcev OVE – kar je tudi del njihove »domače naloge«, vezane na naziv imenovanega operaterja trga z električno energijo (IOTEE). Kar se tiče spajanja trgov, vidijo na borzi IBEX to kot nadaljevanje projekta vseevropskega spajanja trgov (MRC). »Ko se bo začel projekt MRC približevati našim mejam, bomo takoj pripravljeni izpeljati vse potrebne projekte spajanja. Na to smo že tehnično pripravljeni,« je zatrdil Gabrovski.
Nujno potrebno likvidnost na energetskih trgih JVE pa bo prinesla tudi nova proizvodnja energije, a ta nima pomena, če trgi niso povezani, kar pa zahteva aktivno sodelovanje držav oziroma tržnih akterjev, je bilo slišati. Tako na primer Elektroprivreda Srbije aktivno dela na več novih proizvodnih projektih (skupne vrednosti približno dve milijardi evrov), med drugim na 350 MW premogovnem bloku v Termoelektrarni Kostolac B, bloku B2 v TE Nikola Tesla in na revitalizaciji hidroelektrarn Đerdap 1 in Zvornik.Tomaž Štokelj iz HSE sicer pričakuje, da bodo trgi v regiji sčasoma postali bolj likvidni, podobno, kot je danes likviden trg madžarske borze HUPX. »Morda se to ne bo zgodilo hitro, se pa zagotovo bo,« je prepričan.
Na poslovnem zajtrku, ki je pospremil letošnjo konferenco En.trading 016, je bilo govora tudi o odpiranju regionalnega trga z zemeljskim plinom. Jasmina Trhulj je med drugim ocenila, da so plinski trgi v JV Evropi še v zelo zgodnji fazi razvoja in proti ravni zrelejših trgov napredujejo zelo počasi. Emil Wein iz slovenskega Geoplina pa je spregovoril o težavah pri uveljavljanju nove zakonodaje iz tretjega energetskega svežnja, s katerim se Geoplin sooča na srbskem trgu, kamor so vstopili pred približno letom dni. Pojasnil je, da ima prevladujoči Srbijagas trg še vedno trdno v svojih rokah in da to podjetje spremembe, ki bi jih novinci potrebovali, da bi lahko zares servisirali trg, uvaja zelo počasi. Wein je omenil tudi nekaj težav s kodeksom omrežja, ki še vedno ni usklajen z energetsko zakonodajo. Kljub omenjenim težavam pa Geoplin ostaja v Srbiji, saj jo je, kot je dejal Wein, prepoznal kot zanimiv potencialen trg.(bj)
Foto: Rade Prelić