Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu sprejel poročilo o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030.
V poročilu, sprejetem na plenarnem zasedanju, so zahtevali nadaljevanje politike treh ciljev do leta 2030. Zahtevali so, da se toplogredni plini zmanjšajo za več kot 44 odstotkov glede na leto 1990 ter da se postavi pravno zavezujoča cilja za 40-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti in 30-odstotnega deleža obnovljivih virov energije. V poročilu poslanci tudi zanikajo, da bi se dogajala kakršna koli selitev industrije izven EU v tretje države zaradi visokih okoljskih standardov.
Dr. Jordan: Gre za nerealen dokument!
V zvezi s tem poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan meni, da okolju ne pomagamo z nerealnimi zahtevami na papirju, so sporočili iz poslankine službe za odnose z javnostmi.
»Žal mi je, da je Evropski parlament v času pred volitvami sprejel tako nerealen dokument. Če bodo zahteve iz poročila prelite v zakonodajo, ne bo to prav nič zmanjšalo globalnega segrevanja, ogrozilo pa bo številna delovna mesta v Evropski uniji. Osebno menim, da se je pokazala velika moč lobistov s področja obnovljivih virov energije,« je po glasovanju sporočila poslanka dr. Jordan, ki je sicer že dan prej v svojem govoru opozorila, da je zagovornica podnebnega ukrepanja in evropskega energetskega trga.
Po mnenju omenjene poslanke so največje pomanjkljivosti dosedanjega podnebno-energetskega paketa mnoge subvencije, brez katerih naložb v energetiki sploh ni več, visoke cene energije, ki so nekajkrat višje od cen v državah konkurenčnih Evropski uniji, ter spreminjanje evropske energetske mešanice v črno-zeleno (večanje obnovljivih virov energije, pa tudi uporabe premoga).
Ne glede na omenjene težave pa dr. Jordan poudarja, da se ne smemo odreči podnebnemu ukrepanju ali oblikovanju notranjega trga, temveč je potrebno izboljšati obstoječi zakonodajni okvir.
Rešitev v enostavnejšem sistemu in jasnih ciljih
Evropska komisija je konec januarja 2014 predstavila sveženj dokumentov o podnebno-energetskih politikah, na katerih bodo temeljili prihodnji zakonodajni predlogi. Te bo sicer obravnavala nova sestava EP v mandatu 2014-2019.
Po besedah omenjene poslanke je rešitev evropskih podnebno-energetskih politik v enostavnejšem sistemu in jasnih ciljih.
»Inštrumenti ne smejo posegati eden v drugega na način, da prepletanja zakonodaje ne moremo zadovoljivo oceniti in predvidevati. Isti sektor ne sme biti vključen hkrati v tržni mehanizem ETS ter v subvencijske sheme, saj na tak način izkrivlja ceno ogljika v ETS,« je še poudarila dr. Jordan. (mj)