Na podlagi intenzivnega posvetovanja z deležniki in državami članicami je cilj novega okvira za spremljanje iz osmega okoljskega akcijskega programa spodbujati preglednost ter Evropejce in Evropejke obveščati o vplivu podnebne in okoljske politike EU.
S politikami EU je treba doseči, da bodo Evropejci in Evropejke ponovno živeli in delali v skladu z omejitvami planeta. Kazalniki tako zajemajo napredek pri doseganju okoljske blaginje, vključno z ekonomskimi in socialnimi vidiki. Kot taki bi lahko utrli pot merjenju zdravja gospodarstev in družb na podlagi blaginje ter ne le na podlagi najbolj uveljavljenega gospodarskega kazalnika – BDP.
Glavni kazalniki so oblikovani v skladu s strukturo osmega okoljskega akcijskega programa, ki temelji na evropskem zelenem dogovoru, in vključujejo dva ali tri za politiko najbolj pomembne in statistično zanesljive kazalnike za vsak tematski prednostni cilj do leta 2030: blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje nanje, krožno gospodarstvo, ničelno onesnaževanje in biotsko raznovrstnost.
Poleg tega seznam vključuje pet kazalnikov za merjenje napredka pri obravnavanju glavnih pritiskov na okolje in podnebje. V skladu s cilji evropskega zelenega dogovora to zajema prehod na trajnostne sisteme za energijo, industrijo, mobilnost in hrano, ki se mora zgoditi v prihodnjih letih.
Niz glavnih kazalnikov vključuje tudi kazalnike za spremljanje napredka pri doseganju glavnih omogočitvenih pogojev, ki zajemajo trajnostno financiranje, načelo onesnaževalec plača in postopno odpravo okolju škodljivih subvencij.
Zadnje poglavje okvira za spremljanje vključuje sistemske kazalnike, katerih cilj je zajeti napredek pri doseganju treh razsežnosti okoljske blaginje, da bi obravnavali tudi ekonomske in socialne vidike, ki presegajo varstvo narave.
Evropska komisija bo na podlagi pregleda stanja, ki ga bo Evropska agencija za okolje pripravljala od leta 2023 naprej, z uporabo izbranih glavnih kazalnikov vsako leto poročala o doseženem napredku, kar bo olajšalo letno izmenjavo mnenj med Evropsko komisijo, državami članicami in Evropskim parlamentom, ki bo potekala v skladu z osmim okoljskim akcijskim programom. Poleg tega bo Evropska komisija v času izvajanja programa izvedla dve poglobljeni oceni – vmesni pregled leta 2024 in končno oceno leta 2029. Evropska komisija bo še naprej spodbujala skladnost med glavnimi kazalniki osmega okoljskega akcijskega programa in drugimi medsektorskimi orodji za spremljanje, kot sta evropski semester in spremljanje ciljev trajnostnega razvoja OZN, ki ga izvaja EU.
Spomnimo, osmi okoljski akcijski program je začel veljati 2. maja 2022, Evropski komisiji pa nalaga, da predloži okvir za spremljanje, ki temelji na omejenem številu glavnih kazalnikov. Mednje bi morali biti, če so na voljo, uvrščeni sistemski kazalniki, ki obravnavajo medsebojno povezovanje vidikov okoljsko-socialne oziroma okoljsko-ekonomske politike.
Cilj osmega okoljskega akcijskega programa je pravično in vključujoče pospeševanje zelenega prehoda, njegov dolgoročni cilj do leta 2050, kot je bil določen že v sedmem programu (2014–2020), pa je dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta. Ti akcijski programi EU že več kot 40 let zagotavljajo okvire politik, ki prinašajo rezultate ter predvidljive in usklajene ukrepe za politiko EU na področju okolja in podnebnih sprememb.