EU je svoje podnebne in energetske cilje za leto 2020 deloma dosegla tudi zaradi zunanjih dejavnikov, kot so bile posledice pandemije kovida, ki so prispevale k zmanjšanju emisij. Revizorji dvomijo, da je cilj EU glede zmanjšanja emisij do leta 2030 za 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 uresničljiv, saj niso odkrili veliko dokazov, da bodo ukrepi za doseganje podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 zadostni.
Oktobra 2022 je Evropska Komisija poročala, da je EU dosegla svoje tri podnebne in energetske cilje za leto 2020. Po mnenju revizorjev pa za ta uspeh niso zaslužni zgolj podnebni ukrepi EU. Kot primer navajajo, da EU27 svojega cilja povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020 najverjetneje ne bi dosegla, če se poraba energije ne bi zmanjšala zaradi finančne krize leta 2009 in pandemije kovida. Kljub temu v oceni EU o njeni zeleni uspešnosti učinek zunanjih dejavnikov ni jasno opisan.
Revizorji so ugotovili tudi, da doseganje zavezujočih nacionalnih ciljev s pomočjo fleksibilnih ureditev v državah članicah ni bilo transparentno. In sicer prispevek nekaterih držav članic ni bil skladen s pričakovanji, saj so za doseganje svojih ciljev uporabile druga sredstva, kot na primer nakup dodeljenih emisij ali deležev energije iz OVE od drugih držav članic, ki so svoje cilje presegle.
Revizorji so našli le malo informacij o dejanskih stroških doseganja ciljev za proračun EU, nacionalne proračune in zasebni sektor ter o ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. Zato državljani in deležniki težko ugotovijo, ali EU svoje splošne cilje dosega stroškovno učinkovito, in pridobijo izkušnje, ki bi jih lahko uporabili pri prihodnjih ciljih za leto 2030.
Po njihovem mnenju je glede uspešnosti EU in držav članic pri doseganju podnebnih in energetskih ciljev potrebne več transparentnosti. Prav tako menijo, da bi bilo treba upoštevati vse emisije, ki jih povzroča EU, tudi tiste, ki jih povzročajo trgovina ter mednarodno letalstvo in pomorski promet. To je pomembno zato, ker se je EU zavezala, da bo pri prehodu na podnebno nevtralnost vodilna v svetu.
Revizorji so potrdili, da je bila EU, kar zadeva zmanjšanje emisij, uspešnejša od drugih razvitih držav. Vendar EU ne upošteva vseh svojih emisij, ki bi bile približno za deset odstotkov višje, če bi bile vključene tudi tiste, ki jih povzročajo trgovina ter mednarodno letalstvo in pomorski promet.
Kar zadeva prihodnost, je še posebej zaskrbljujoče, da ni dokazov, da je za doseganje ambicioznejših ciljev za leto 2030 na voljo dovolj finančnih sredstev, zlasti iz zasebnega sektorja, ki naj bi znatno prispeval k njihovi uresničitvi. Evropska komisija je poročala tudi, da gledano skupaj države EU pri doseganju cilja povečanja energijske učinkovitosti do leta 2030 niso dovolj ambiciozne, zlasti glede na to, da je bilo ta cilj za leto 2020 glede na podatke najtežje doseči. Zaradi nekaterih predlogov glede nadaljnjega zvišanja ciljev za leto 2030 (zlasti predloga iz svežnja Pripravljeni na 55 in načrta REPowerEU) bodo potrebe po financiranju še večje. Ti predlogi vključujejo tudi predpostavke, v katerih niso dovolj upoštevani problemi (npr. energetska odvisnost od Rusije) ali ki se (kot so pokazale prejšnje revizije) ne uresničijo, kot je bilo načrtovano (npr. predpostavka, da bodo države članice obstoječe politike izvajale v celoti).
Zaradi ublažitve podnebnih sprememb si EU zastavlja vedno bolj ambiciozne cilje glede zmanjšanja emisij, povečanja uporabe OVE in spodbujanja energetske učinkovitosti. Države članice so morale v skladu s pravili EU predložiti svoje nacionalne energetske in podnebne načrte za obdobje 2021–2030. Do 30. junija 2023 bodo morale predložiti posodobljene osnutke načrtov, v katerih bodo upoštevani ambicioznejši cilji EU in jih bo treba dokončati do sredine leta 2024. To revizijsko poročilo naj bi Evropski komisiji služilo pri ocenjevanju, državam članicam pa pri dokončanju omenjenih osnutkov načrtov. EU se je zavezala, da bo vsaj 30 odstotkov svojega proračuna za obdobje 2021–2027, to je okoli 87 milijard letno, porabila za podnebne ukrepe. Ta znesek pomeni manj kot deset odstotkov vseh naložb, ki bodo potrebne, da bi se dosegli cilji za leto 2030, in ki po ocenah znašajo približno bilijon evrov letno. Preostali delež naložb naj bi financirale države in zasebni sektor.
Zaradi navedenega Evropsko računsko sodišče Evropski komisiji priporoča, naj zagotovi večjo transparentnost glede uspešnosti EU in njenih držav članic na področju podnebnih in energetskih ukrepov, upošteva vse emisije, ki jih povzroča EU, vključno z emisijami, ki nastanejo zaradi trgovine ter mednarodnega letalstva in plovbe ter podpre zavezanost držav članic k izpolnitvi ciljev za leto 2030.