Evropska agencija za okolje (EEA) je objavila oceno o doseganju podnebno-energetskih ciljev EU do leta 2020 – zmanjšanja emisij za 20 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE) za 20 odstotkov in izboljšanja energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020. V letu 2020 je bil dosežen izjemen napredek pri doseganju podnebno-energetskih ciljev EU. Preliminarne ocene EEA namreč kažejo, da smo bili leta 2020 priča popolnemu doseganju – in celo preseganju – evropskih ciljev 20-20-20. To ohranja Evropo na dobri poti do cilja podnebne nevtralnosti do sredine stoletja.
Čeprav dosežki leta 2020 temeljijo na dolgoletnem delu na področju podnebne in energetske trajnosti, je dosežen napredek v letu 2020 tudi posledica pandemije koronavirusa, ki je vplivala na evropsko družbo in gospodarstvo ter EU prisilila k prilagajanju in spremembam ustaljenih vzorcev. Vendar pa z vrnitvijo v normalno stanje obstaja nevarnost vrnitve k starim navadam, starim vzorcem porabe energije in netrajnostnim praksam. Način, kako si bodo evropske države opomogle po pandemiji, bo v veliki meri določil, koliko bo mogoče pospešiti podnebni in energetski napredek Evrope v prihodnjih letih.
Čeprav je EU dosegla svoj cilj zmanjšanja emisij do leta 2020 že pred pandemijo in je bila dobro na poti k doseganju cilja 20-odstotnega deleža rabe OVE do leta 2020, bo doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 v naslednjih treh desetletjih zahtevalo veliko hitrejše spremembe.
Po ocenah EEA so bile leta 2020 bruto emisije v EU-27 za 31 odstotkov nižje kot leta 1990, kar pomeni precejšen presežek 20-odstotnega cilja zmanjšanja emisij. Svoj nacionalni cilj za leto 2020 je doseglo 21 držav članic, ostale (Bolgarija, Ciper, Finska, Nemčija, Irska in Malta) pa bodo morale uporabiti prožnosti, kot je nakup emisijskih kuponov od drugih držav EU, da bi izpolnile svoje zavezujoče cilje.
Gospodarski sektorji v okviru sistema EU-ETS, vključno s proizvodnjo električne energije in energetsko intenzivno industrijo, so prinesli veliko večje zmanjšanje emisij (za 41 odstotkov glede na leto 2005) kot tako imenovani sektorji za delitev napora, vključno s prometom, stavbami in kmetijstvom.
Ocene EEA kažejo, da je EU leta 2020 dosegla 21,3-odstotni delež OVE v svoji porabi energije. Po analizi EEA je splošni pozitiven napredek predvsem posledica povečane rabe OVE za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje. Raba OVE v prometu narašča počasneje, vendar preliminarni podatki kažejo, da je EU skoraj (0,1- odstotne točke manj) dosegla cilj desetih odstotkov OVE v tem sektorju. Po ocenah EEA je svoje nacionalne cilje za leto 2020 izpolnilo 22 držav članic. Zavezujočega nacionalnega cilja za leto 2020 pa niso uspele doseči Belgija, Francija, Poljska, Romunija in Slovenija. Slednja si je zastavila cilj 25-odstotnega deleža OVE do leta 2020, po podatkih EEA pa dosegla 24,3-odstotni delež. K doseganju cilja deleža OVE je prispevala tudi manjša poraba energije v Evropi v letu 2020.
Tretji cilj, to je povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020, se odraža v skupni porabi energije. Doseganje cilja zmanjšanja porabe energije do leta 2020 se je še nedavno zdelo nemogoče, vendar so ukrepi držav zaradi pandemije povzročili zmanjšanje primarne porabe energije (v Sloveniji za 9,9 odstotka) in končne porabe energije (v Sloveniji za 0,3 odstotka) na ravni EU pod referenčne ravni za leto 2020, in sicer za pet oziroma 2,6 odstotka. Med državami članicami cilja zmanjšanja porabe primarne energije za leto 2020 niso dosegle le tri države članice: Belgija, Bolgarija in Nizozemska. Drugačna je slika pri doseganju nacionalnega cilja zmanjšanja končne porabe energije za leto 2020, saj je nacionalne cilje preseglo sedem držav članic (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Nemčija, Madžarska, Litva in Slovaška). Kot navaja poročilo, bodo le trajni premiki v vzorcih porabe energije preprečili ponovno rast v letih po okrevanju po pandemiji.
Pot proti letu 2030
EU je nedavno sprejela cilj zmanjšanja neto emisij za 55 odstotkov do leta 2030, ki upošteva odstranjevanje ogljika iz gozdarskih dejavnosti. Ta cilj utira pot za dosego podnebne nevtralnosti EU do leta 2050. EEA ocenjuje, da so bile neto emisije EU leta 2020 za 34 odstotkov nižje kot leta 1990. Po zadnjih razpoložljivih nacionalnih projekcijah bi lahko izvajanje podnebne in energetske politike ter ukrepov, ki so trenutno načrtovani na nacionalni ravni, privedlo do zmanjšanja neto emisij za 41 odstotkov do leta 2030. Vendar te projekcije še ne upoštevajo novih ukrepov, predlaganih v svežnju Pripravljeni na 55, v skladu s katerim bi dosegli neto zmanjšanje emisij za 55 odstotkov. Zato so potrebna dodatna zmanjšanja emisij, ki lahko spodbudijo EU k cilju 55 odstotka do leta 2030 in k podnebni nevtralnosti do leta 2050.
V paketu Pripravljeni na 55 so bili predlagani tudi višji cilji deleža OVE do leta 2030 (40 odstotkov), za kar bodo potrebni dodatni napori. Poročilo ugotavlja, da je treba nadaljevati z uvajanjem OVE za proizvodnjo električne energije, da bi dosegli cilj EU glede deleža obnovljive energije. OVE morajo pokriti tudi veliko večji delež energije, ki se uporablja za ogrevanje, hlajenje in transport, zato je potreben nov razvoj, kot je razširitev daljinskega ogrevanja in hlajenja ter integracija drugih energetskih virov, kot je bioenergija in v prometu vodik.
Več težav bo predstavljalo doseganje cilja povečanja energetske učinkovitosti do leta 2030, kar bo zahtevalo tudi bistveno hitrejše zmanjšanje porabe energije v primerjavi s povečanjem učinkovitosti, doseženim od leta 2005 do 2020. NEPN držav članic namreč navajajo cilje, ki niso višji od 32,5 odstotka, kar je premalo za izpolnitev cilja zmanjšanja primarne porabe energije do leta 2030 za 39 odstotkov in končne porabe energije za 36 odstotkov. Zato je potrebna vzpostavitev okvirov za učinkovito politiko zmanjševanja porabe energije.