EU dosegla cilje glede povečanja energetske učinkovitosti

Evropska unija se je je zavezala k zmanjšanju porabe energije za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z izhodiščnim letom ali konkretneje leta 2020 naj bi poraba primarne energije znašala največ 1 483 Mtoe in končna poraba energije ne več kot 1 086 Mtoe. EU je ob tem za leto 2030 postavila še ostrejše zahteve, in sicer cilj o najmanj 32,5-odstotnem znižanju, kar pomeni porabo primarne energije največ 1.273 Mtoe in končno rabo energije največ 956 Mtoe. Ker so bili ti cilji postavljeni še pred izstopom Velike Britanije iz EU, so v resnici zahteve še ostrejše, in sicer naj bi skupna poraba primarne energije v 27-ih članicah konec leta 2020 dosegla največ  1.312 Mtoe in končna poraba energije največ 959 Mtoe, v letu 2030 pa naj poraba primarne energije ne bi presegla 1.128 Mtoe in končne energije 846 Mtoe.

Po podatkih Eurostata sta tako poraba primarne energije kot končne energije z leti precej nihali, saj na energetske potrebe vplivajo gospodarski razvoj, strukturne spremembe v industriji, izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti in prestrukturiranje tako energetike kot gospodarstva ter tudi specifične vremenske razmere (kot so mrzle in tople zime). V letu 2020 pa so bile ključni dejavnik, ki je vplival na porabo energije v EU, omejitve, povezane s COVID-19 (ustavitve gospodarstva, omejitev potovanj in podobno). Tako je v letu 2020 poraba primarne energije v EU-27 dosegla najnižjo raven po letu 1990 (prvo leto, za katero so na voljo podatki) in se močno znižala, na 1.236 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe), kar pomeni, da smo na ravni EU za 5,8 odstotka presegli zastavljene cilje o energetski učinkovitosti. Kljub temu, pa so dejansko doseženi rezultati še vedno za 9,6 odstotka pod zastavljenimi za leto 2030, kar pomeni, da bo treba tudi v naslednjih letih z doslednim izvajanjem ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti še nadaljevati.
Podobno velja tudi za porabo končne energije, pri čemer je tudi ta svoj vrhunec dosegla leta 2006, ko je bila za 9 odstotkov višja od cilja za leto 2020. V letu 2014 je bila končna poraba energije za 2,1 odstotka nižja od ciljne ravni za leto 2020, po štirih zaporednih letih povečanja (od leta 2014 do 2018), pa se je nato poraba končne energije v letu 2019 nekoliko zmanjšala, da bi zaradi že omenjenih vzrokov povezanih z pandemijo leta 2020 občutneje padla in dosegla 907 Mtoe, kar je bilo za 5,4 odstotka bolje od zastavljenega cilja, a hkrati še vedno za 7,2 odstotka manj od cilja za leto 2030. 

Poraba primarne in končne energije manjša v vseh državah članicah

Čeprav je medletna primerjava podatkov o energetski porabi zaradi omejitev povezanih s pandemijo okrnjena, pa podatki kažejo, da se je poraba primarne energije v letu 2020 glede na obdobje 2017 do 2019 zmanjšala v vseh spremljajočih državah. Ob tem so največji padec zabeležili v Estoniji (-21,2 odstotka), Španiji (-14,8 odstotka) in na Cipru (-13,4 odstotka), najmanjšega pa v Litvi (-0,7 odstotka), na Madžarskem (-2,5 odstotka) in v Romuniji (-4,5 odstotka). V Sloveniji je bil ta padec 7,6-odstoten, povprečno v EU pa 9,8-odstoten. 
Podoben splošni padec je bil zabeležen tudi pri končni porabi energije v primerjavi s povprečjem v obdobju 2017 do 2019. Največji padec so zabeležili Malta (-17,4 odstotka), Ciper (-15,9 odstotka) in Španija (-14,2 odstotka), najmanjši pa Romunija (-0,3 odstotka), Madžarska (-2,9 odstotka) in Švedska (-2,9 odstotka). V Sloveniji je bila v navedenem primerjalnem obdobju poraba končne energije manjša za 10,6 odstotka, medtem ko je povprečje EU znašalo 8,4 odstotka.