Kot so sporočili iz Bruslja, je bil danes storjen odločilen korak, da bi odpravili nevarnost popolne motnje v oskrbi s plinom, ki jo povzročajo ruske omejitve dobave. Članice so se namreč strinjale, da bodo v obdobju od 1. avgusta letos do 31. marca 2023 porabo zemeljskega plina zmanjšale za 15 odstotkov glede na porabo zadnjih petih let. Uredba opredeljuje prostovoljno, v primeru izrednih razmer pa obvezujočo, zmanjšanje rabe plina. Države bodo pri tem posebej upoštevale veljavno zakonodajo v odnosu do zaščitenih odjemalcev in ne bodo sprejemale odločitev, ki bi ogrožale delovanje skupnega trga in zanesljivost oskrbe. Uredba o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu sicer temelji na predlogu Evropske komisije, ki je bil predložen v obravnavo že prejšnji teden in je sprva naletel na kar nekaj nasprotovanj, a so ga po uskladitvi stališč, kot rečeno, danes večinsko vendarle potrdili.
Z omenjeno uredbo naj bi zagotovili urejeno in usklajeno zmanjšanje porabe plina po vsej EU in se tako lažje pripravili na prihajajočo zimo. Poleg tega možnost razglasitve stanja pripravljenosti EU, ki bo sprožila obvezno zmanjšanje porabe plina v državah članicah, jasno kaže, da bo EU storila vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila zanesljivost oskrbe in zaščitila svoje odjemalce, tako gospodinjstva kot industrijo. Uredba o zmanjšanju porabe plina sicer dopolnjuje dosedanje ukrepe, ki so že bili sprejeti s ciljem zmanjšanja odvisnosti od uvoza ruskih energentov v okviru programa REPowerEU, zlasti za diverzifikacijo virov oskrbe s plinom, pospešitev razvoja obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti.
Današnjega izrednega sveta EU za energijo se je udeležil tudi slovenski infrastrukturni minister mag. Bojan Kumer, ki je na zasedanju izrazil podporo Slovenije ukrepom, hkrati pa izpostavil nujnost hitrega, premišljenega in solidarnostnega ukrepanja. »Ključnega pomena je, da so skoraj vse članice dale jasno sporočilo, da je dogovor izjemno pomemben za krepitev in izvajanje evropske solidarnosti in enotnosti,« je ob robu zasedanja dejal minister Kumer.
Minister za infrastrukturo je na zasedanju opozoril tudi na krepitev različnih ukrepov učinkovite rabe energije in potrebo po nadaljnjem spodbujanju zamenjave plina z drugimi energenti. Spomnil je tudi na zavezanost držav članic k sklenitvi solidarnostnih sporazumov o oskrbi s plinom. Slovenija in Italija sta namreč pred kratkim podpisali in tudi že ratificirali takšen sporazum. Slovenija je podobna predloga sporazuma poslala tudi našima drugima plinsko povezanima sosedama – Avstriji in Hrvaški, od katerih uradni odziv Slovenija še čaka.