Evropska komisija je objavila novo strategijo, katere cilj je poenotenje ukrepov proti podnebnim spremembam.
V Komisiji poudarjajo, da se je EU sicer že pred časom zavezala, da bo v okviru prizadevanj za zmanjšanje globalnega segrevanja zmanjšala emisije toplogrednih plinov, vendar pa po njeni oceni samo določitev ciljev za zaustavitev dviga povprečne temperature ne bo dovolj. V zadnjem desetletju se je ta na območju Evrope v povprečju dvignila že za 1,3 stopinje v primerjavi s predindustrijsko dobo, kar je precej več od globalnega povprečja (0,8 stopnje). Zaradi čedalje pogostejših skrajnih vremenskih pojavov v Evropi pa so vse bolj ogrožena tudi življenja ljudi, njihovo zdravje, preživetje in premoženje. Države južne in srednje Evrope se tako čedalje večkrat spopadajo z vročinskimi valovi, gozdnimi požari in sušami. V severni in severovzhodni Evropi pa se pričakujejo pogostejše poplave in obalna erozija. Nekatere države so zato že sprejele različne ukrepe za omilitev posledic globalnega segrevanja, druge pa se tega zaradi različnih razlogov še niso lotile. Evropska komisija zato predlaga bolj usklajen pristop na ravni EU, saj posledice skrajnih vremenskih pojavov pogosto prizadenejo več držav, pomanjkanje ustrezne pripravljenosti za izvedbo nujnih ukrepov v eni državi pa lahko povzroči težave v drugih. Predlagana nova strategija za enoten nabor ukrepov proti posledicam podnebnih sprememb tako obsega finančno in drugo pomoč državam in mestom pri pripravi načrtov za prilagajanje na podnebne spremembe, vključevanje ustreznih ukrepov v programe EU za ogrožene gospodarske panoge, denimo kmetijstvo in ribištvo, in različne regionalne projekte s ciljem izboljšanja odpornosti infrastrukture ter spodbujanje raziskav morebitnih posledic podnebnih sprememb in širjenje spletne informacijske mreže EU za prilagajanje podnebju. Prav tako naj bi na novo pretehtali tudi standarde in tehnične značilnosti ključnih infrastrukturnih objektov in jih prilagodili ekstremnejšim vremenskim razmeram, več pozornosti pa namenili tudi možnostim različnih zavarovanj v primeru naravnih nesreč.
Po mnenju komisije je ukrepanje v navedeni smeri nujno, saj Evropi v nasprotnem grozi do leta 2020 100 milijard evrov škode na leto, do leta 2050 pa bi lahko evropsko gospodarstvo zgubilo celo do 250 milijard evrov na leto. Ob tem navajajo, da je v obdobju od leta 1980 do 2011 samo škoda zaradi vse pogostejših poplav presegla 90 milijard evrov, škoda iz tega naslova na letni ravni pa se le še stopnjuje. Številne negativne posledice podnebnih sprememb se po ugotovitvah evropske komisije vse bolj odražajo tudi v kmetijstvu, gozdnem gospodarstvu in turizmu. Pri tem je sicer na širšem območju unije opaznih tudi nekaj potencialno pozitivnih sprememb, kot denimo ugodnejša hidrologija in zmanjšana poraba energije za potrebe ogrevanja, vendar te še zdaleč ne odtehtajo negativnih. Priporočila iz omenjene strategije naj bi države članice temeljito preučile in vpeljale v prakso najpozneje do leta 2017, če pa sedanji prostovoljni pristop ne bo uspešen, bo evropska komisija preverila možnosti za pripravo zakonodajnega predloga, s katerim se bodo države zavezale, da pripravijo podroben načrt potrebnih ukrepov. Več o tem na
www.ec.europa.eu .(bj)