EU namerava ratifikacijske listine za drugi Kjotski protokol deponirati do konca letošnjega leta.
Estonski minister za okolje Siim Kiisler in evropski komisar za podnebno ukrepanje Miguel Arias Canete sta v skupni izjavi na podnebni konferenci v Bonnu poudarila pomen uresničevanja zavez iz pariškega podnebnega sporazuma. Kot sta dejala, rezultatov ne bo mogoče doseči brez trdega dela in dodatnih ukrepov.
Države podpisnice pariškega sporazuma so se po Kiislerjevih besedah strinjale glede ciljev, zdaj pa morajo poskrbeti, da jih bodo uresničile. Pogajanja na konferenci v Bonnu so po njegovih besedah resda nekoliko drugačna od tistih v Parizu, a zaradi tega nič manj pomembna. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da namerava EU ratifikacijske listine za drugi Kjotski protokol, o katerem so se dogovorile na konferenci v Dohi, pri Združenih narodih deponirati do konca letošnjega leta.
Arias Canete je poudaril, da je pariški sporazum zaveza, da bomo naslednikom predali bolj zdrav planet in opozoril, da bodo posledice podnebnih sprememb najbolj občutili prebivalci manjših otokov in najbolj ranljive skupnosti, zato je ukrepanje še toliko bolj pomembno tudi z vidika medčloveške solidarnosti. Tudi on je izpostavil pomen predložitve ratifikacijskih listin za drugi kjotski protokol v čim krajšem času in pozdravil vsa dodatna prizadevanja, ki so jih napovedale države podpisnice.
Skupno 196 pogodbenic - 195 držav in EU - se je v Parizu leta 2015 s sporazumom zavezalo omejiti dvig povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, prizadevale pa naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje. Sporazum je doslej podpisalo 197 pogodbenic, ratificiralo pa 169.
Podnebna konferenca, ki ji predseduje Fidži, se bo sicer zaključila danes.