Eurostat je objavil podatke o energetski mešanici držav članic EU, iz katerih izhaja, da je bila EU v letu 2020 energetsko 57,5-odstotno uvozno odvisna, pri čemer so največji delež v energetski mešanici imeli nafta in njeni izdelki (34,5-odstotni delež), zemeljski plin (23,7-odstotni delež) in obnovljivi viri (17,4-odstotni delež). Jedrske elektrarne so prispevale 12,7 odstotka vse potrebne energije, trdna fosilna goriva, kamor štejemo premog, pa 10,5 odstotka. V zadnjem desetletju se je slika energentov, ki skrbijo za pokrivanje energetskih potreb evropskih držav precej spremenila, pri čemer je opazno zniževanje deleža fosilnih goriv in povečevanje deleža v prid obnovljivim virom energije.
Skladno z naraščajočimi potrebami se je spreminjala tudi energetska odvisnost, pri čemer je bila rekordno visoka leta 2019, ko je dosegla 60,5 odstotka, da bi se leta 2020 zmanjšala na 57,5 odstotka. Kot še navajajo v Eurostatu, je bilo po letu 2013 vseh 27 držav članic neto uvoznic energije, med njimi v letu 2020 skoraj v celoti oziroma natančneje med 92,5 in 97,6 odstotka Malta, Ciper in Luksemburg. Najnižjo stopnjo energetske odvisnosti pa so predlani zabeležili v Estoniji (10,5 odstotka), Romuniji (28,2 odstotka) in na Švedskem (33,5 odstotka). Slovenija se je na tej lestvici z 45,8-odstotno uvozno odvisnostjo med 27 državami znašla na 17 mestu.
Drugače pa je EU leta 2020 z uvozom osnovnih energentov iz Rusije (nafte, plina in premoga) v povprečju pokrila 24,4 odstotka svojih energetskih potreb, pri čemer je bila odvisnost od ruskega uvoza po posameznih državah precej različna, odvisno od pomembnosti posameznega vira v nacionalnem energetskem miksu in navezanosti na posameznega dobavitelja. Tako je leta 2020 največ energentov iz Rusije za pokritje svojih potreb uvozila Litva (96,1 odstotka), sledila sta ji Slovaška ( 57,3 odstotka) in Madžarska (54,2 odstotka). Na drugem koncu seznama pa so se znašli Ciper (1,7 odstotka), Irska (3,2 odstotka) in Luksemburg (4,3 odstotka).