Poročilo Evropske komisije za leto 2011 obsega tudi dosežke na področju energije, podnebnih sprememb in okolja.
Evropska unija se je v letu 2011 spopadala s številnimi izzivi. Vse dejavnosti institucij EU v minulem letu so predstavljene v splošnem poročilu EU za leto 2011. Lani so bile med prednostnimi nalogami EU tudi energija, podnebne spremembe in okolje. Države članice so se dogovorile o hitrejšem povezovanju energetskih trgov in infrastrukture EU ter izboljšanju energetske učinkovitosti.
»Evropska unija je naredila pomembne korake k tesnejši integraciji. V letu 2011 so bile naše razprave in odločitve v glavnem usmerjene v krepitev in ne rahljanje vezi, v bolj združeno in tesneje povezano EU,« je v predgovoru omenjenega poročila med drugim poudaril Jose Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije.
Okoljski problemi se ne ustavijo na meji
V boju proti podnebnim spremembam se je Evropska komisija tudi lani precej prizadevala za uvedbo ustreznih čezmejnih ukrepov. Na tem področju je cilje mogoče doseči samo, če so povsem združljivi s politikami na drugih področjih. Komisija namerava delež odhodkov v zvezi s podnebno politiko povečati vsaj za 20 odstotkov, in sicer s prispevki iz različnih politik glede na ugotovitve ocen učinka.
Vzpostavitev trajnostnega, nizkoogljičnega gospodarstva, ki je odporno na podnebne spremembe, bo spodbudila rast in povečala konkurenčnost Evrope, ustvarila več zelenih zaposlitev, okrepila energetsko varnost in prinesla koristi za zdravje. Proračun EU bo olajšal naložbe v visoko stroškovno učinkovite in ekološko inovativne projekte na področju energije, učinkovite uporabe virov in zmanjševanja učinkov podnebnih sprememb.
Podnebne spremembe zahtevajo ukrepe
Institucije EU so tudi lani uvajale spremljevalne ukrepe, potrebne za izvajanje podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja, ki določa zavezujoče cilje za leto 2020: 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na vrednosti iz leta 1990, ali 30-odstotno v ustreznih pogojih, ter 20-odstotni tržni delež energije iz OVE. Veliko teh izvedbenih ukrepov je vključevalo uvedbo skupnih pravil v zvezi s sistemom EU za trgovanje z emisijami in pripravo na njegovo tretje obdobje trgovanja, ki bo potekalo od leta 2013 do leta 2020.
Po primerih kibernetskega kriminala konec leta 2010 in na začetku leta 2011, zaradi katerih je bilo delovanje nacionalnih registrov sistemov za trgovanje z emisijami začasno prekinjeno, so bili sprejeti ukrepi za okrepitev varnosti sistema nacionalnih registrov pred začetkom veljavnosti enotnega registra EU leta 2012.
EU uspešna tudi na podnebni konferenci v Durbanu
EU je tekom leta 2011 sodelovala v številnih forumih, da bi dosegla nadaljnji napredek na poti k cilju ambicioznega, celovitega in pravno zavezujočega sporazuma o svetovnem podnebju. Glavni cilj prizadevanj je bil doseči dobre rezultate na letni konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki je potekala v Durbanu v Južni Afriki od 28. novembra do 11. decembra.
Po težkih pogajanjih je bil v Durbanu dosežen sveženj odločitev, kar pomeni prodor mednarodne podnebne politike in pomemben uspeh EU pri diplomatskem reševanju problematike podnebnih sprememb. Ključni rezultati vključujejo med drugim tudi dogovor, da se začnejo pogajanja o novem pravnem okviru ZN za ambicioznejše podnebne ukrepe, in sicer v obliki protokola, drugega pravnega akta ali dogovora s pravno veljavo, ki bodo zajeli vse države v razvitem svetu in svetu v razvoju. Pogajanja se bodo začela v prvi polovici leta 2012, nov pravni okvir pa bo sprejet leta 2015 in se bo izvajal od leta 2020.
Jedrska varnost na vrhu evropskega dnevnega reda
Po katastrofalnih dogodkih v jedrski elektrarni v Fukušimi na Japonskem je jedrska varnost spet na vrhu evropskega dnevnega reda. Sprejet je bil zaščitni ukrep v zvezi z nadzorom krme in živil japonskega izvora zaradi zagotovitve, da ta krma in živila niso vsebovala nesprejemljivih ravni radioaktivnosti.
Evropska komisija je po nesreči v Fukušimi poostrila radiološki nadzor s pomočjo mreže Evropske radiološke platforme za izmenjavo podatkov. Razvila jo je notranja znanstvena služba Evropske komisije - Skupno raziskovalno središče, ki jo tudi upravlja. Zajema 35 evropskih držav in daje prek spleta na voljo podatke približno 4.400 postaj za merjenje hitrosti doze gama sevanja, ki se osvežujejo vsako uro. Predlaga se, da bi na podlagi memoranduma o soglasju, ki sta ga podpisali Komisija in Mednarodna agencija za atomsko energijo, omenjeni sistem razširili po vsem svetu.
Pregledana varnost vseh nukleark v 14 državah EU
Države članice so se dogovorile, da bo od 1. junija 2011 naprej pregledana varnost vseh jedrskih elektrarn v 14 državah članicah na podlagi enotnih meril. Testi izjemnih situacij so ponovne ocene varnostnih mej 143 vključenih jedrskih elektrarn. Ob upoštevanju izkušenj iz Fukušime in za zagotovitev najvišjih varnostnih standardov na svetu se testi osredotočajo na vse vrste naravnih katastrof, vključujejo pa tudi učinke nezgod po krivdi človeka, kot so strmoglavljenja letal, teroristični napadi ali drugi zlonamerni napadi.
Podatki se zbirajo prek evropske klirinške hiše za povratne informacije o operativnih izkušnjah za jedrske elektrarne, mreže regulativnih organov za jedrsko varnost in njihovih organizacij za tehnično podporo znotraj EU, usklajuje pa jih notranja znanstvena služba Evropske komisije - Skupno raziskovalno središče.
Sredi leta 2011 je bila v okviru Pogodbe Euratom sprejeta direktivo o jedrskih radioaktivnih odpadkih. Vzpostavlja trden okvir EU, ki državam članicam nalaga pomembne obveznosti, hkrati pa ponovno potrjuje končno odgovornost teh držav za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. V skladu z novimi določbami bodo morale vse države članice oblikovati podrobne programe za odlaganje radioaktivnih odpadkov, varnostni standardi Mednarodne jedrske agencije bodo postali pravno zavezujoči, delavci v jedrski industriji in prebivalstvo pa bodo upravičeni do več informacij.
Za JE Černobil potrebnih še 740 milijonov evrov
Aprila lani je Komisija namenila 110 milijonov evrov za dokončanje zavarovanja lokacije černobilske jedrske elektrarne. Letos je minilo 25 let od jedrske nesreče v Černobilu. Od takrat je Evropska komisija namenila okrog 470 milijonov evrov za Černobil in sorodne projekte, da bi izboljšala jedrsko varnost in odpravila posledice katastrofe. Kljub temu bo morala mednarodna skupnost do leta 2015 prispevati še dodatnih 740 milijonov evrov za dokončanje glavnih projektov na omenjeni lokaciji.
Od leta 2007 je Komisija razširila pomoč za jedrsko varnost in sodelovanje na tretje države v okviru instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti, ki skupno razpolaga s 524 milijoni evrov. Velik delež proračuna obeh programov je bil dodeljen prav černobilskim projektom.
Miro Jakomin
Več na spletni strani: http://ec.europa.eu/news/eu_explained/120228_sl.htm