Za pot, ki zagotavlja energetsko varnost Evrope in izpolnjuje podnebne zaveze, se bo moral letni prirast vetrne in sončne energije v EU povečati iz lanskih 34 GW na 76 GW leta 2026. Vendar projekcije napovedujejo veliko počasnejšo rast, saj naj bi države EU do tega leta dodale le 38 GW zmogljivosti na leto.
Kot odgovor na rusko vojno v Ukrajini in vrtoglave cene fosilnih goriv, je EU povečala ambicije glede postopne opustitve fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije. Načrt REPowerEU zdaj vsebuje cilj da bi do leta 2030 iz obnovljivih virov proizvedli 69 odstotkov električne energije. Vendar nove terenske analize kažejo, da pri dosedanjem tempu uvajanja vetrnih in sončnih elektrarn cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija ne bo dosežen.
Emberjeva analiza razkriva, da so le štiri od 27 držav EU (Finska, Hrvaška, Litva in Švedska) na dobri poti, da dosežejo zadostno letno rast zmogljivosti vetrnih elektrarn. Kljub velikemu potencialu vetrne energije pa gre po ocenah te analize pri Franciji, Španiji in Nizozemski do leta 2026 najverjetneje pričakovati stagnacijo ali celo upad letnega obsega novih zmogljivosti.
Nove zmogljivosti sončnih elektrarn v EU so eksponentno rasle in se v zadnjih treh letih povečale s 104 GW na 162 GW. Ta trend rasti se mora nadaljevati, če želimo, da bodo te zmogljivosti do leta 2030 dosegle potrebno raven. Napovedi za v prihodnje pa kažejo zaostajanje vzpostavljanja novih zmogljivosti v ključnih državah. Tako naj bi Italija med letoma 2022 in 2026 namestila le tretjino potrebnih letnih zmogljivosti sončnih elektrarn.
Ember opozarja, da je ključni izziv za doseganje ambicij glede obnovljivih virov energije izdajanje dovoljenj, saj lahko pridobivanje dovoljenj za gradnjo vetrne elektrarne traja do 120 mesecev, kar je petkrat dlje od zavezujoče omejitve EU, ki znaša 24 mesecev. Nobena od analiziranih držav pa potrebnih dovoljenj ni pridobila pod to mejo.