EU mora nastopati z enim glasom

V Rigi se je včeraj zaključilo dvodnevno neformalno zasedanje ministrov za okolje, ki je bilo posvečeno predvsem razpravi o biotski raznovrstnosti, saj so ministri obravnavali trenutno stanje v EU ter spregovorili o izzivih in priložnostih za izboljšanje varovanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov kot pomembnega elementa zelene rasti. Ministri so tudi izmenjali mnenja glede trenutnega stanja pogajanj o novem podnebnem sporazumu, ki naj bi bil sklenjen decembra letos v Parizu. Zasedanje se je zaključilo s skupnim zasedanjem ministrov za okolje ter ministrov za energijo, v okviru katerega je potekala razprava o iskanju sinergij med obema strateškima politikami EU, ohranjanju biodiverzitete na eni strani ter povečanju rabe obnovljivih virov in zmanjšanju energetske odvisnosti na drugi strani.

Kot je uvodoma poudaril komisar za okolje, pomorstvo in ribištvo Karmenu Vella, je letošnje leto v veliki meri posvečeno biotski raznovrstnosti. Jeseni je načrtovan pregled EU Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2020, ki je bila sprejeta leta 2010. Prav tako je v teku pregled EU zakonodaje o pticah in habitatih z namenom ocenitve trenutnih rezultatov in možnih poenostavitev. Biotska raznovrstnost bo tudi osrednja tema letošnjega zelenega tedna (Green Week), ki vsako leto v začetku junija poteka v Bruslju.

Razprava se je zato usmerila v iskanje načinov za izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v EU ter iskanja sinergij med ohranjanjem narave in zeleno rastjo. Pri tem ključno vlogo igra učinkovita integracija v ostale politike. Ministri so bili v razpravi enotni, da je na področju ohranjanja narave dosežen znaten napredek, predvsem zaradi izvajanja Direktive o pticah in Direktive o habitatih, po drugi strani pa bo treba prizadevanja še okrepiti, saj je že sedaj jasno, da bodo sicer zastavljeni cilji do leta 2020 težko dosegljivi. V razpravi so države pozvale tudi, da pregled zakonodaje, ki ga načrtuje Komisija skladno z Junckerjevim programom za poenostavitev EU zakonodaje, ne sme ogroziti temeljnih ciljev obeh direktiv.

Ministri so se strinjali, da bo treba tudi v prihodnje okrepiti prizadevanja za vključitev biodiverzitete v ostale sektorske politike, zlasti kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, prav tako pa obstaja potencial tudi pri načrtovanju urbanega razvoja ter prilagajanja na podnebne spremembe, kjer je treba upoštevati načela zelene infrastrukture. Komisar je pri tem poudaril, da politika biotske raznovrstnosti ne sme tekmovati s politiko prehranske varnosti, temveč mora postati njen temelj. Podobno velja za ribištvo, pomorstvo in gozdarstvo, zato sta modra in zelena rast tisti, ki jima je treba slediti. Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bogataj, ki se je udeležila zasedanja, je v svojem govoru poudarila, da je z vidika doseganja zelene rasti treba okrepiti zavedanja o ekonomski vrednosti naravnega kapitala, zato bo treba prizadevanja Komisije in držav usmeriti v ocenjevanje in vrednotenje ekosistemov ter ekosistemskih uslug. Tudi Slovenija je izpostavila pomembnost direktive o habitatih ter direktive o pticah, ki morata ostati osrednja temelja varovanja narave v EU, pri čemer pa je treba v tem okviru prepoznati tudi priložnosti za zeleno rast in zelena delovna mesta. Kar se tiče vključevanja v ostale politike bo treba po njenem mnenju prizadevanja usmeriti zlasti na področje kmetijstva, prometa in energetike. Poleg izboljšanja integracije v sektorske politike pa bi bilo treba okrepiti tudi ozaveščanje o koristih in priložnostih za rast, ki jih nudi varovanje narave. Svoj nastop je zaključila s ponovnim pozivom Komisiji, naj razišče možnosti za zagotovitev ustreznega financiranja za upravljanje Natura 2000 območij, kar je za Slovenijo, z enim najvišjih deležev ozemlja, vključenega v varstveni režim Natura 2000, ključnega pomena.

Zasedanje je bilo namenjen tudi razpravi o iskanju sinergij med politikama ohranjanja biodiverzitete ter povečanju rabe obnovljivih virov, kjer se države mnogokrat soočajo z navzkrižjem interesov, zato je predsedstvo pripravilo skupno razpravo ministrov za okolje in ministrov za energijo, v kateri so države izpostavile težave, s katerimi se soočajo pri načrtovanju infrastrukturnih projektov v zavarovanih območjih. V razpravi sta sodelovala državna sekretarka mag. Tanja Bogataj ter državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Grebenšek. Slovenija je izpostavila, da je pri izvajanju obeh strateških politik treba najti ustrezno ravnotežje, kar pa predstavlja izziv zlasti za države kot Slovenija, z velikim deležem Natura 2000 ozemlja, zato bo slednje treba upoštevati tudi v prihodnjem procesu določitve nacionalnih ciljev za obnovljive vire energije. Prav tako so z vidika načrtovanja investicij potrebne poenostavitve postopkov, zato naj Komisija pripravi ustrezne smernice za umeščanje obnovljivih virov energije v zavarovana območja. Pristojni komisar je kot odziv na tovrstne pozive mnogih držav povedal, da so smernice v pripravi. Tako naj bi bile smernice za hidroenergijo dokončane še v letošnjem letu, v pripravi pa so tudi že smernice glede načrtovanja na morju. 

Pogajalski dokument potreben izboljšav

V drugem delu zasedanja so ministri izmenjali mnenja tudi o stanju v pogajanjih za nov podnebni sporazum, ki naj bi bil sklenjen letos decembra v Parizu. Ministri so se seznanili s stanjem priprave Ženevskega pogajalskega dokumenta, ki predstavlja osnovo za Pariški sporazum. Strinjali so se, da ta še ni pripravljen v obliki, ki bi omogočala nadaljevanje pogajanj, zato so potrebne okrepljene aktivnosti za izboljšanje pogajalskega teksta. V razpravi je bilo poudarjeno, da mora EU v pogajanjih še naprej voditi proaktivno politiko. EU je bila namreč prva, ki je potrdila svoj nameravani prispevek zmanjšanja emisij za najmanj 40 odstotkov do leta 2030, zato bi morale čim prej, najkasneje pa pred zasedanjem v Parizu, to storiti tudi ostale države.

Komisar za energijo in podnebne ukrepe Arias Canete je poudaril, da je zelo pomembno, da EU nastopa v pogajanjih enotno. Po njegovem mnenju je pomembno, da EU gradi na dokumentu, ki bo pravno zavezujoč za vse države ter dovolj dinamičen in usmerjen v prihodnost. Prizadevati pa si je treba tudi za graditev zaupanja med razvitimi in manj razvitimi državami. Pogajanja za pripravo osnutka Pariškega sporazuma se bodo nadaljevala v okviru rednega zasedanja delovnih teles Okvirne konvencije ZN za podnebne spremembe v začetku junija v Bonnu.

V sklopu neformalnega zasedanja je potekalo tudi redno srečanje podobno mislečih držav oziroma skupine držav za zeleno rast, ki se jih udeležuje tudi Slovenija. Razprava je bila osredotočena na mednarodna podnebna pogajanja ter na vidike reforme EU sistema trgovanja z emisijami (ETS). (pb)