Evropski statistični urad je pred pariško podnebno konferenco objavil podatke o doseganju podnebnih ciljev v EU.
Ti kažejo, da je EU na dobri poti, da doseže cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 in za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990, saj so bile emisije leta 2012 v EU nižje za 17,9 odstotka. Med članicami EU so izpuste najbolj zmanjšale baltske države in Romunija, ki so jih več kot prepolovile. Latvija je izpuste zmanjšala za 57,1 odstotka, Litva za 55,6 odstotka, Estonija za 52,6 odstotka, Romunija pa za 52 odstotkov. Izpuste je v tem obdobju povečalo osem držav, najbolj Malta (57,3 odstotka). Sledili so ji Ciper (47,7 odstotka), Španija (22,5 odstotka), Portugalska (14,9 odstotka), Irska (sedem odstotkov), Grčija (5,7 odstotka)in Avstrija (4 odstotke). Slovenija jih je v tem obdobju povečala za 2,7 odstotka.
Največ izpustov v EU proizvedejo energetski sektor (27odstotkov), industrija (26 odstotkov) in gospodinjstva (19 odstotkov), medtem ko v Sloveniji k izpustom najbolj prispevajo energetski sektor (27 odstotkov), promet (22 odstotkov) in gospodinjstva (18 odstotka).
Uporaba fosilnih goriv se je v EU zmanjšala s 83 odstotkov leta 1990 na 75 odstotkov leta 2013, v Sloveniji pa v istem obdobju z 72 odstotkov na 65 odstotkov. Po podatkih evropskega statističnega urada so se izpusti CO2 iz fosilnih goriv v letu 2013 v EU v primerjavi z letom 2012 zmanjšali za 2,5 odstotka. Leto prej so se zmanjšali za 1,6 odstotka. Izpusti so se sicer zmanjšali v kar 22 od 28 državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji. V letu 2013 so se v Sloveniji v primerjavi z letom 2012 ti zmanjšali za 12 odstotkov in so znašali slabih 13 milijonov ton. Poleg Slovenije so izpuste najbolj zmanjšali na Cipru (-14,7 odstotka), v Romuniji (-14,6 odstotka), Španiji (-12,6 odstotka) ter Bolgariji in Grčiji (-10,2 odstotka). Med največjimi onesnaževalci še naprej ostajajo industrijsko najbolj razvite evropske države, kot so Nemčija (760 milijonov ton), Velika Britanija (455 milijonov ton), Francija (346 milijonov ton), Italija (342 milijonov ton), Poljska (290 milijonov ton), Španija (224 milijonov ton) in Nizozemska (162 milijonov ton). Te države so skupaj prispevale kar 77 odstotkov vseh izpustov v EU 28, nekatere med njimi pa so tudi na seznamu držav, kjer so se izpusti lani v primerjavi z letom prej celo povečali. Tako so se v Nemčiji povečali za 2 odstotka, v Franciji za 0,6 odstotka in na Poljskem za 0,3 odstotka. Rekorderka med evropskimi državami pa je bila Danska, kjer so se izpusti v primerjavi z letom 2012 povečali za 6,8 odstotka.
Prav tako je EU tudi na dobri poti, da doseže svoj cilj 20-odstotnega deleža OVE v bruto končni porabi energije do leta 2020. Delež energije iz OVE je leta 2013 v EU znašal 15 odstotkov, v Sloveniji pa 21,5 odstotka. Cilj Slovenije je, da do leta 2020 doseže 25-odstotni delež OVE. Najvišji delež OVE je v letu 2013 imela Latvija s 37,1 odstotka. Sledita ji Finska s 36,8 odstotka in Avstrija z 32,6 odstotka. Najmanjši delež OVE pa so v letu 2013 imeli Luksemburg (3,6 odstotka), Malta (3,8 odstotka) in Nizozemska (4,5 odstotka).
Glede na predvideni 15,3-odstotni delež OVE v bruto porabi končne energije v letu 2014, EU in večina držav članic dobro napreduje. Zato gre pričakovati, da bo 25 držav članic izpolnilo svoje nacionalne cilje glede OVE za 2013/2014. Ker pa bodo vmesni cilji v naslednjih letih še ambicioznejši, se bodo morale nekatere države članice najbrž bolj potruditi za uresničevanje ciljev. Morda tudi s pomočjo mehanizmov sodelovanja z drugimi državami članicami.
Podatki kažejo še, da je poraba energije v EU predlani dosegla ravni iz zgodnjih 90. let ter, da je 20 članic že doseglo cilje glede porabe energije do leta 2020. Poraba je v EU dosegla vrhunec leta 2006, odtlej pa upada in je dosegla raven iz zgodnjih 90. let. Tako so glede na leto 2005 predlani vse države razen Estonije in Poljske zmanjšale porabo primarne energije, najbolj pa Litva (-27,9 odstotka), Grčija (-22,6 odstotka) in Malta (-20 odstotkov). Slovenija je porabo energije zmanjšala za 4,3 odstotka.
V obdobju 2005 – 2013 je bil torej storjen velik napredek pri zmanjšanju porabe energije v državah EU, a bodo države kljub temu morale storiti še nekoliko več, če bodo želele doseči cilj EU do leta 2020 - povečati energijsko učinkovitost za 20 odstotkov. Trenutno bi namreč vse države skupaj s svojimi nacionalnimi cilji dosegle 17,6 odstotka prihranka pri porabi končne energije. (pb)