Evropska komisija je ob začetku podnebne konference ZN v Bonnu objavila poročilo o napredku EU pri izpolnjevanju podnebnih zavez.
Dve leti po sprejetju pariškega podnebnega sporazuma poročilo ugotavlja, da so se izpusti toplogrednih plinov v EU, vključno z izpusti iz sektorja uporabe zemljišč in spremembe njihove namembnosti ter izpusti iz letalskega prometa, med letoma 1990 in 2016 zmanjšali za 23 odstotkov. Medtem ko se je gospodarstvo v istem obdobju povečalo za 53 odstotkov. EU je med gospodarstvi z najnižjimi emisijami na prebivalca, emisije na enoto BDP-ja pa še naprej padajo.
Gospodarska rast se je nedavno začela krepiti, EU pa je na dobri poti, da do leta 2020 doseže oziroma preseže svoj cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov (za 20 odstotkov). Projekcije namreč kažejo, da se bodo izpusti do leta 2020 zmanjšali za 26 odstotkov. To dokazuje, da je mogoče zagotavljati gospodarsko rast in hkrati izvajati podnebne ukrepe. Dodatna analiza je pokazala, da je zniževanje izpustov v gospodarstvu predvsem posledica inovacij. Te ne vključujejo samo nizkoogljičnih tehnologij, kot so obnovljivi viri energije, ampak tudi gradnjo učinkovitejših elektrarn in proizvodnjo učinkovitejših vozil.
Napovedi kažejo, da bodo izpusti leta 2030 30 odstotkov manjši kot so bili leta 1990, če ne bo uvedla nobenih strožjih politik na tem področju.
EU se je v skladu s pariškim sporazumom zavezala, da bo do leta 2030 izpuste CO2 zmanjšala za vsaj 40 odstotkov in hkrati modernizirala svoje gospodarstvo ter ustvarjala delovna mesta in rast za vse evropske državljane. Leta 2016 so se izpusti v EU zmanjšali za 0,7 odstotka, medtem ko se je BDP povečal za 1,9 odstotka. V obdobju med leti 2005 in 2016 so se izpusti iz elektrarn in rafinerij, vključenih v sistem trgovanja z emisijami (EU ETS), zmanjšali za 26 odstotkov, kar je več od zastavljenega 23-odstotnega zmanjšanja do leta 2020. Ti izpusti so v lanskem letu predstavljali okoli 40 odstotkov celotnih izpustov EU.
Poročilo navaja, da so bili izpusti, ki niso zajeti v shemo EU ETS, leta 2016 za 11 odstotkov manjši kot leta 2005, kar pomeni, da so že presegli načrtovani cilj deset-odstotnega zmanjšanja do leta 2020. In to kljub temu, da so se v letu 2016 ti izpusti zvišali že drugo leto zapored. To je delno posledica nižjih cen nafte in večjih potreb po ogrevanju zaradi hladnejših vremenskih razmer v letih 2015 in 2016. Po sprejeti določbi morajo države članice EU za te izpuste, ki vključujejo tudi stavbe, promet, odpadke in kmetijstvo, v obdobju 2013-2020 letno doseči zastavljeni cilj. Iz poročila izhaja, da Malta v zadnjih treh letih tega cilja ni dosegla, v letu 2016 pa, poleg Malte, tega cilja niso dosegle tudi Belgija, Finska in Irska. Te države članice bodo zato morale uvesti dodatne ukrepe.
Zanimiv je tudi podatek, da je bilo število brezplačnih emisijskih kuponov v letu 2016 najnižje po letu 2013. Države članice so z dražbami teh kuponov v obdobju 2013-2016 zaslužile skoraj 15,8 milijarde evrov. Približno 80 odstotkov teh sredstev je bilo oziroma bo porabljenih za nove podnebno-energetske ukrepe v teh državah. Grčija, Malta, Portugalska in Španija so največji delež sredstev investirale v obnovljive vire energije. Češka, Francija, Madžarska in Slovaška so največ investirale v ukrepe energijske učinkovitosti, kot je obnova stavb. Ciper je večino tega denarja vložil v upravljanje z gozdovi, Italija pa je 33 odstotkov prihodkov od dražb namenila ukrepom prilagajanja na podnebne spremembe.
Poročilo o napredku opisuje tudi prispevek EU k mednarodnim prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam. EU in njene države članice so bile tudi leta 2016 glavne finančne podpornice podnebnih ukrepov v državah v razvoju, njihov prispevek pa je lani dosegel 20,2 milijarde evrov. Največ denarja sta prispevali Nemčija in Francija.
EU pa se bo v prihodnosti morala spoprijeti z novimi izzivi, saj se emisije iz prometa povečujejo.